Pirc Musarjeva ob 30. obletnici pokola na osrednji slovesnosti, Golob: »Srebrenica je ime bolečine« (FOTO in VIDEO)

11. julij bo ostal v spominu ne le državljanom Bosne in Hercegovine, prebivalce regije, po vsem svetu se tega dne spominjajo kot enega najbolj krvavih v moderni zgodovini tega območja. Na ta dan pred natanko 30 leti se je namreč zgodil pokol v Srebrenici, kjer je življenje izgubilo več kot 8000 Muslimanov. Haaško sodišče je pozneje pokol razglasilo za genocid, danes, ob 30. obletnici tega grozljivega dejanja, pa se žrtvam ne bodo poklonili le njihovi svojci, prijatelji, znanci, ki vsak večer prižgejo svečko v spomin nanje in se jih spominjajo vsako uro vsakega dne, ampak tudi državniki in druge vidne osebnosti, tudi slovenske. 

Predsednik vlade Robert Golob je tako na družabnem omrežju zapisal, da »Srebrenica ni le ime kraja, je tudi ime bolečine, ki še vedno odzvanja v tišini grobov, v solzah mater, žena in otrok«. »In je opomin, da resnica, čeprav boleča, mora živeti. Slovenija se danes poklanja žrtvam. Njihova imena ostajajo zapisana ne le v spominih, temveč tudi v naši skupni vesti,« je dodal Golob, ki je v imenu državljank in državljanov izrekel iskreno sočutje njihovim svojcem, vsem preživelim, ki nosijo to bolečino vsak dan znova.

Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar se je medtem na povabilo člana Predsedstva Bosne in Hercegovine Denisa Bećirovića udeležila osrednje komemoracije ob obletnici genocida, ki je potekala v spominskem parku Potočari.

Poudarila je pomen ohranjanja zgodovinskega spomina na genocid v Srebrenici ter pomembno vlogo izobraževanja mladih: »Ko se molk spremeni v molitev in žalovanje postane dolžnost, tedaj razumemo, da ne smemo nikoli dovoliti, da zgodovina utone v pozabo. Tudi po treh desetletjih žal še vedno slišimo zanikanja genocida in poveličevanja vojnih zločincev. Tega ne moremo in ne smemo sprejeti. Še posebej ne v Evropi.«

Opozorila je tudi, da žrtve genocida ne smejo ostati le statistika ali zgodovinska opomba: »Na strani resnice stojijo žrtve. In na njihovi strani bomo vedno tudi mi – ker smo Evropejci. In ker smo ljudje.« Izrazila je tudi spoštovanje do mater Srebrenice, ki po njenih besedah »že tri desetletja opominjajo svet, da se resnica ne more in ne sme skriti pod preprogo zgodovine.«

Slovenija se z jasno in dosledno zunanjo politiko postavlja na stran resnice, pravice in dostojanstva vseh žrtev genocida, ter si bo za spoštovanje sodnih odločb in ohranjanje spomina na žrtve prizadevala tudi v prihodnje, so sporočili iz urada predsednice.

V stranki Levica so medtem na družabnem omrežju delili izpoved aktivista in predsednika bošnjaške kulturne zveze v Sloveniji Fahirja Gutića, v kateri se spominja, da je bila Bosna leta 1981, ko jo je zapustil, država v hitrem razvoju, kjer so v sožitju živeli Srbi, Hrvati, Bošnjaki, Bosanci in drugi narodi. 

»Ob prvem obisku po vojni pa sem lahko s svojimi očmi videl, kakšne so posledice nacionalizma - uničena življenja, razbite družine, obup in država brez prihodnosti,« pravi Gutić, ki se ob »ponovnem vzponu nacionalizma v Evropi in grozotah v Gazi«, boji, da je obljuba »nikoli več« samo še »prazna fraza«.