Apple in Google že dolgo prevladujeta na trgu pametnih telefonov, saj skupaj upravljata približno pet milijard aktivnih telefonov z operacijskima sistemoma ios in android, kažejo podatki družbe za tržne raziskave Omdia. Ker umetna inteligenca postaja vse bolj razširjena in specializirana, ji (ameriška) tehnološka velikana omogočata, da uporabnikom dejansko pomaga pri opravljanju nalog, in ne le odgovarja na njihova vprašanja.
Vendar si Evropska komisija želi, da bi bili tudi drugi digitalni pomočniki na pametnih telefonih prav tako vidni kot Googlov gemini in Applova siri. Od Googla zdaj zahteva, da do julija 2027 tudi drugim agentom umetne inteligence omogoči širši dostop do androida. Gre za uveljavljanje akta o digitalnih trgih, sklopa predpisov za velika tehnološka podjetja, ki so v regiji začeli veljati leta 2023. Evropska komisija meni, da bi se tako lahko izenačile možnosti v tekmi za umetno inteligenco. Po podatkih Omdie pod regulacijo EU sodi približno 427 milijonov iphonov in androidnih telefonov.
Evropska komisija želi, da bi bili tudi drugi digitalni pomočniki na pametnih telefonih prav tako vidni kot Googlov gemini in Applova siri. FOTO: Yves Herman/Reuters
Odpiranje androida
Evropska komisija želi, da bi imeli uporabniki androida v EU na voljo »širši in bogatejši nabor možnosti, tako pri storitvah umetne inteligence v operacijskem sistemu android kot pri iskalnih storitvah«. Uporabniki v EU bi morali imeti možnost glasovnega dostopa do drugih agentov UI in jih uporabljati za upravljanje aplikacij v sistemu android, kakor bi to počeli z geminijem, pravi komisija. Prav tako želi, da Google deli podatke iskanja z ostalimi iskalniki in klepetalniki UI, da bi lahko druga podjetja uporabnikom ponudila podobno izkušnjo kot njegov iskalnik. Google mora v skladu z novo odredbo Evropske komisije januarja začeti deliti podatke iskanja. Pri Googlu pravijo, da bi bile lahko tovrstne spremembe v operacijskem sistemu android veliko varnostno tveganje, ker bi zunanjim aplikacijam dale široka dovoljenja za delovanje, je v četrtek v izjavi zapisal Kent Walker, predsednik za globalne zadeve pri Googlu in Alphabetu. Dodal je, da bi deljenje podatkov iskanja »oslabilo tudi zasebnost državljanov ter ogrozilo poslovne skrivnosti in nacionalno varnost«.
Google mora v skladu z novo odredbo Evropske komisije januarja začeti deliti podatke iskanja.
Predsednik oddelka za android pri Googlu Sameer Samat je prejšnji teden v objavi na omrežju X zapisal, da je Evropska komisija s svojimi pravili »na napačni poti« in da se lahko uporabniki sami odločijo za preklop na drugega digitalnega pomočnika. V androidnih telefonih da se lahko že zdaj spremeni privzetega pomočnika z umetno inteligenco.
Pomisleki glede zasebnosti
Apple in Google se branita, da bi odpiranje njunih platform lahko povzročilo resne pomisleke glede zasebnosti, češ da bi ju zahteve EU prisilile, da vsem virtualnim pomočnikom omogočita neposreden dostop do zasebnih podatkov uporabnikov. Apple je tako junija napovedal, da zaradi akta o digitalnih trgih v Evropski uniji ne bo predstavil svoje prenovljene digitalne asistentke siri z umetno inteligenco.
Brez ustreznih zaščitnih ukrepov, vgrajenih v programsko opremo, bi lahko drugim aplikacijam omogočili globlji dostop do androida in iosa, s čimer bi lahko prikrito črpale informacije iz telefonov uporabnikov, kar bi bilo lahko problematično, če bi agent umetne inteligence imel dostop do uporabnikovih sporočil, lokacije ter zaslona in mikrofona v napravi.
Strokovnjaki se strinjajo, da bi bilo lahko dovoljevanje dostopa zunanjih storitev do operacijskih sistemov Appla in Googla nevarno za varnost in zasebnost uporabnikov. Nekateri pa se sprašujejo tudi, ali je zasebnost glavni razlog za zavračanje pravil EU. »Vprašanje je, kakšne bi bile posledice za Google ali potrošnika, če bi lahko uporabnik uporabil chatgpt za rezervacijo Uberja, s čimer bi popolnoma obšel potrebo po interakciji z androidom,« je za CNN pojasnil analitik pri Omdii Runar Bjorhovde.
Vprašanje je, kakšne bi bile posledice za Google ali potrošnika, če bi lahko uporabnik uporabil chatgpt za rezervacijo Uberja, s čimer bi popolnoma obšel potrebo po interakciji z androidom. FOTO: Dado Ruvic/Reuters
»Argumente tehnoloških podjetij moramo jemati z rezervo in proučiti, ali jih resnično tako skrbi za zasebnost uporabnikov, da jih je nenadoma prizadela neka odločitev na način, ki jim ni všeč,« je za CNN povedala Calli Schroeder, višja svetovalka in direktorica programa za umetno inteligenco in človekove pravice v ameriškem Centru za zasebnost elektronskih informacij (EPIC).
Napredek v tehnologiji je vedno zahteval kompromis glede zasebnosti, kot je omogočanje dostopa aplikacijam do naše lokacije za natančnejša priporočila. Vendar se sistemi umetne inteligence pogosto učijo tako, da z interneta pobirajo velikanske količine podatkov, ki lahko vključujejo osebne podatke brez vednosti uporabnikov.
»Želimo tudi zagotoviti, da se uporabniki zavedajo tveganj, ki jih prevzemajo pri uporabi sistemov UI,« je dejala Schroederjeva. »In mislim, da je treba prav pri ozaveščenosti nekoliko zmanjšati zaostanek.«
