Grki prodajajo otoke
 in oddajajo Akropolo

ATENE – Precej novo je spoznanje, da se Evropa ne lomi več po osi vzhod-zahod, ki je nekoč potekala čez našo deželo, aktualna je namreč še nevarnejša delitev na bogati in delavni sever ter revni in lenobni jug. Staro dejstvo je, da se da v krizi na račun revnih nesramno in preprosto bogateti. Najprej s(m)o ožigosali Grke, torej daljne potomce tiste civilizacije, ki je rodila nekoč mogočno Evropo in sodobno tehnično civilizacijo ter svetu dala lepoto in demokracijo. Grki so v preteklih stoletjih hudo trpeli, a so ostali ponosni. Antično Grčijo sta odkrili italijanska renesansa in pozneje nemška klasika, v začetku 19. stoletja jih je od islamskega polmeseca v evropsko zavest vrnil romantični lord Byron. Po drugi svetovni vojni smo tam doli desetletja (tudi med vojaško hunto, ki jo je razkrivala Oriana Fallaci) doživljali čare juga, morja, sonca in načina življenja, ki je veliko prijetnejši in nedvomno bolj zdrav od pehanja za materialnimi dobrinami. Sredozemsko morje obkrožajo ljudstva s podobno mentaliteto, zdaj so postala izdajalci zdrave ekonomije in trdne valute ter krivci za krizo.

Atenski grič za 1600 evrov

Kaj je pravzaprav mislil avtor uspešnic Johann Mario Simmel, ko je enega od svojih romanov naslovil z mislijo, da je vsak človek svoj otok? Slišati je bilo kot slaba šala, a že pred dvema letoma je tedanja grška vlada razmišljala o možnosti prodaje otokov, da bi se izognila državnemu bankrotu. Nekaj podobnega so namigovali tudi o Hrvaški. V obeh primer bi bilo to verjetno izvedljivo brez večjih težav, saj kot edini državi v Sredozemlju premoreta na tisoče otokov, otočkov in večjih čeri, podobno kot skandinavska Finska, a ta takega dramatičnega reza ne potrebuje. Grški parlament je po italijanskem zgledu že odobril manj bolečo različico in dragocene zgodovinske znamenitosti in naravne lepote ponudil za ekskluzivne reklame. S kulturnega ministrstva so sporočili, da so poslej na voljo stara in nova arheološka najdišča, med njimi nedotakljivo svetišče – mogočna atenska Akropola. Svobodno in brez večjih omejitev jih bodo lahko uporabljali in zlorabljali v reklamne namene, se bojijo varuhi tradicije in vrednot. Pogodbe bodo domnevno ostale tajne, snemalni dan na atenskem griču pa naj bi menda stal vsaj 1600 evrov, kar je pravzaprav drobiž, Grkom pa rešilna bilka. Tako zbrani denar naj bi se neposredno stekal v proračun, le manjši del bi ga namenili ohranjanju, varovanju in skoraj povsem zastali obnovi arheoloških dragocenosti in novim odkritjem. Do zdaj so bili tovrstni podvigi nemogoči, vsaj kar se tiče dediščine, so bili Grki zelo dosledni in strogi. Še snemanje filmov je bilo skrajno omejeno, med redkimi, ki so v preteklosti dobili tako dovoljenje, je bil ameriški režiser Francis Ford Coppola.

Prihajajo Kitajci in Rusi

Precej lažje je z otoki. Mnogi so že v grški zasebni lasti, med prvimi si je svoj Scorpios v Jonskem morju nedaleč od Odisejeve Itake omislil ladjar Aristoteles Onassis. Marca predlani so ponujali prvi neobljudeni manjši otok blizu Aten na prometni poti trajektov iz Pireja proti Santorinu. Radovedneži so odkrili, da gre le za nekakšno večjo čer severno od Parosa, ki še najbolj spominja na potopljeno ladjo, drugi so zagotavljali, da prodajajo dele obljudenega Naksosa. Vlada je vse zanikala, a angleški časopis Guardian je trdil, da so obupani Grki pripravljeni prodajati večja javna ozemlja tudi na znanih otokih. Navajali so očarljivi Mikonos, kjer naj bi kupcu dovolili urediti ekskluzivni raj za najbogatejše. Namigovali so še na predele sanjskega Rodosa, ki je z legendo o kamnitem kolosu nad vhodom v pristanišče spadal med čudeže antičnega sveta. V Grku Zorbi so še Američani vedrili po njihovem otočju, zdaj so potencialni kupci Kitajci in Rusi, med njimi kajpak Roman Abramovič. Nepremičninske agencije že trgujejo z grško zemljo, saj je otok v nepozabni egejski modrini v teh časih morda dobra naložba. V Hamburgu so pred časom na dražbi za 45 milijonov ponujali nenaseljeni otok, na spletu je bil za 15 milijonov na voljo otoček Nafsika … In kdor vztrajno išče, najde še otoček, primeren za dobitnika slovenske loterije – za nekaj milijonov evrov.