Grožnja, ki jo predstavljajo vročinski valovi, je močno podcenjena, pravijo znanstveniki

Grožnja, ki jo za zdravje starejših predstavljajo naraščajoče temperature zaradi podnebnih sprememb, je močno podcenjena, kaže najnovejša ameriška študija, ki so jo objavili med letošnjim ekstremno vročim poletjem in rekordnimi temperaturnimi ekstremi. Ameriška ekipa, ki jo vodijo raziskovalci na Univerzi Stanford, je ocenjevala dvig temperatur, ki je posledica globalnega segrevanja, ki ga povzroča človek, in njihov vpliv na starejše. Prejšnje študije so za to uporabljale merilo, znano kot »temperatura mokrega termometra«, ki upošteva tako temperaturo zraka kot vlažnost, da bi ocenili, koliko toplotne obremenitve lahko prenese človeško telo. Vendar pa so bile te študije izvedene na mladih, zdravih odraslih, ugotavlja študija, objavljena v reviji The Lancet Planetary Health. Posledično niso upoštevale večjega tveganja, ki so mu izpostavljeni starejši ljudje, ki se manj potijo, imajo pogosto šibkejše srce in že obstoječe zdravstvene težave.

Raziskovalci so zato uporabili podatke iz novejših ameriških študij, ki so preučevale, kako se ljudje, starejši od 60 let, spopadajo z visokimi temperaturami in visoko zračno vlažnostjo. Ob upoštevanju staranja svetovnega prebivalstva so analizirali, kako bo vročina do leta 2100 vplivala na ljudi v treh različnih starostnih skupinah in na različnih stopnjah globalnega segrevanja.

Najbolj ogroženi najbolj revni

»Vročinski ekstremi se bodo pojavljali v veliko večjem obsegu in trajali dlje, prizadeli pa bodo veliko več ljudi, kot je bilo prej ocenjeno,« so zaključili raziskovalci s priznane univerze. Če se bo svet segrel za 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijskim obdobjem, bo po njihovih ocenah 22 odstotkov ljudi, starejših od 60 let, vsaj en mesec vsako leto izpostavljenih nevarno visokim temperaturam. Vsaka dodatna stopnja segrevanja pa bi pomenila, da bi bila približno milijarda ljudi več vsaj en mesec na leto izpostavljena kombinaciji vročine in vlage, ki presega sposobnost njihovih teles, da se s tem spopadejo.

Če se bo svet segrel za 3 stopinje Celzija, bi se lahko starejši ljudje v najbolj prizadetih regijah – Južni Aziji in zalivskih državah – tri zaporedne mesece vsako leto soočali z nevarno vročino podnevi in ​​ponoči. Med še posebej ogroženimi državami so tiste z visoko stopnjo revščine in omejenim dostopom do čiste pitne vode in klimatskih naprav, kamor med drugim spadajo Indija, Pakistan, Bangladeš, Mjanmar in Niger. »Ti rezultati kažejo, da bi ekstremna vročina lahko vse bolj spodbudila notranje razseljevanje in čezmejne podnebne migracije, kar bi ustvarilo nove izzive za politiko in humanitarce,« so še opozorili raziskovalci, ki menijo, da je le še vprašanje časa, kdaj se bodo začeli ljudje iz prej omenjenih ogroženih območij preseljevati v hladnejše dele sveta.