Hadžić ujet, celica v Beogradu ga čaka

BEOGRAD – Srbske oblasti so potrdile, da so prijele še zadnjega haaškega ubežnika, Gorana Hadžića. Srbski predsednik Zoran Tadić bo ob 11. uri o prijetju Hadžiča spregovoril na izredni novinarski konferenci.

Čakali so le njega

Po nedavnem prijetju nekdanjega poveljnika vojske bosanskih Srbov Ratka Mladića je bil Goran Hadžić še zadnji obtoženec, ki ga je morala Srbija izročiti Haagu.

Ujet na Fruški gori

Agencija Beta je poročala le, da je do aretacije prišlo davi v bližini vasi Krušedol na Fruški gori na severu Srbije in da so Hadžića prepeljali v pripor v Beogradu. V bližini Krušedola sta tudi znani pravoslavni samostan z istim imenom iz 16. stoletja in objekt srbske vojske.

Kdo je Goran Hadžić?

Goran Hadžić je nekdanji predsednik republike Srbske krajine v vojnih letih 1991–1995. Hadžića haaško sodišče obtožuje vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu in kršitev vojnega prava. Neznano kam je izginil leta 2004 in se ni hotel predati kljub več pozivom srbske vlade. Vpleten naj bi bil v umore več sto hrvaških državljanov in nasilne deportacije več desettisočev. Med drugim Hadžiću očitajo vpletenost v pokol na Ovčari pri Vukovarju, kjer so srbske sile postrelile 250 bolnikov iz vukovarske bolnišnice.

Hadžić se bo pridružil Mladiću

Potem ko so 26. maja prijeli razvpitega nekdanjega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladića, je Goran Hadžić ostal še zadnji haaški begunec. Z njegovim prijetjem je Srbija izpolnila zahteve EU, Hadžić pa se bo tako v kratkem pridružil svojemu vojnemu sodelavcu Ratku Mladiću za rešetkami zapora v Haagu.

Haško sodišče bi moralo delo končati že lani

Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je inštitucija OZN za sojenje storilcem resnih zločinov med vojnami na območju nekdanje Jugoslavije. Sodišče so ustanovili na predlog takratnega nemškega zunanjega ministra Klausa Kinkla z resolucijo 827 varnostnega sveta Združenih narodov maja leta 1993. Njegova pooblastila veljajo za štiri skupine zločinov, storjenih na območju nekdanje Jugoslavije od leta 1991 naprej. Sodišče se tako ukvarja z grobimi kršitvami ženevske konvencije 1949, kršitvami vojnega prava, genocidom in zločini proti človeštvu. Pooblaščeno je le za sojenje posameznikom, ne pa tudi organizacijam ali državam – najvišja mogoča kazen je dosmrtni zapor.