Hrošč, petka, katrca in spaček: stare avtomobilske legende dobivajo novo življenje (FOTO)

Evropska avtomobilska industrija bije zahtevno bitko z naraščajočo kitajsko konkurenco. Ta ima pri električnih avtomobilih v rokah veliko močnih kart, manjka jim le en adut – zgodbe legendarnih modelov.

O retro klasikah smo že večkrat pisali, a vendarle si še enkrat oglejmo nekatere najzanimivejše plati tega fenomena in njegove najnovejše pojavne oblike. Med sodobnejšimi primeri se najprej spomnimo Volkswagna, ki je pripravil nekakšnega sodobnega hrošča. Volkswagen (new) beetle je bil zanimiva epizoda.

V nasprotju z izvirnim hroščem, ki je imel pogon zadaj, prtljažnik pa spredaj, je bilo tokrat obratno. Bolj podobna je bila oblika, kjer so osnovne karoserijske poteze sledile polokrogli in ovalni liniji hrošča prve generacije. Novodobni hrošč, predstavljen leta 1997, je imel svoje kupce, tudi kakšno lepo podrobnost, na primer vazo za rožo sredi armaturne plošče. Zanimivo je, da je bil v ZDA uspešnejši kot doma v Nemčiji, v drugi generaciji je imel resnobnejši videz, ki naj bi bolj prepričal moške kupce, proizvajali pa so ga do leta 2010.

Tako uspešen kot originalni hrošč je bil v Volkswagnovi zgodovini le še golf. Ampak tega je težko pripraviti kot retro klasiko, ker še vedno vozi, trenutno v osmi generaciji, poudarke prvega modela (številčnico) pa danes vračajo v druge novosti VW. BMW je imel sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja zahtevno britansko investicijsko epizodo, ki se ni razvijala po pričakovanjih, tako da so na koncu prodali Land Rover, Rover in MG, ohranili pa Mini. No, njihov je ostal tudi Rolls-Royce, ki so ga »izmaknili« Volkswagnu, ampak tisto je bilo nekaj drugega.

...

Če se vrnemo k miniju, ki ga je nekoč genialno zasnoval Alec Issigonis, velja, da se ga je BMW na novo lotil z občutkom. Nared je bil leta 2001. Seveda je zrasel, a njegov dizajn je bil izveden skoraj perfektno, retro interpretacija je bila pravi poklon prvi legendi. Uspela je tako dobro, da so se tega nato domislili pri Fiatu, ko so leta 2007 oživili cinquecenta, fiata 500. Oba še vozita in sta precej uspešna, predvsem mini. Sledile so še druge precej uspešne reinkarnacije legend, na primer Landroverjev defender, ki je danes celo neke vrste podznamka. Njihov nekdanji model freelander oživljajo Kitajci, ampak tisto deluje mnogo večje kot nekdanji baby land rover.

So tudi modeli, ki oživljajo nekdanja imena, pri čemer bi težko rekli, da je to prava stvar; na primer ford capri ali ford puma, opel frontera; tudi renault scenic in espace uporabljata imeni legendarnih enoprostorcev, čeprav sta precej neizrazita športna terenca. Znamka DS pač ni uspešna, v nasprotju z nekoč Citroënovo žabo DS, po kateri so jo poimenovali. Prepoznavna je fiat grand panda, a pristavek grande pove, da je to drug tip avta.

Včasih kdo uporabi nekdanje ime svojega modela in prodaja novodobni avto druge znamke, kot na primer mitsubishi grandis ali colt, kar ni hvalevredno. Bolj zanimivo se sliši, da bo Mitsubishi oživil svojega terenca mitsubishi pajero, to je bil njihov avtomobil, poznan in priznan. Sicer pa je to pri azijskih predstavnikih bolj izjema, japonski in korejski proizvajalci v retro igro večinoma ne vstopajo, saj njihovi prvi modeli razen nekaj izjem niso postali prepoznavni, vsaj v Evropi ne.

Trenutno je glavni igralec pri oživljanju nekdanjih modelov Renault. Za zdaj je mogoče reči, da so novodobni električni renault 4, renault 5 in twingo izvedeni dobro, z nekaj pristavki. Nova petka in katrca sta pripeljali na trg druga za drugo, z bolj ali manj identično tehniko. Slovenskim kupcem je bolj všeč petica, zgodba o nekoliko dražji katrci se jih ne dotakne preveč. Tu je še najnovejši novomeški twingo, ki je znova nasmejan, povpraševanje po njem pa je za zdaj zelo dobro.

...

O vseh treh je tako kot pri že prej omenjenih modelih treba reči, da so to retro klasike, ki jih bo v prihodnje na zunaj težko spreminjati; z njimi bo treba živeti, osvežitve pa bodo lahko le zelo previdne, sicer se bo vse podrlo. Renaultovo vajo želijo ponoviti pri Stellantisu. K temu se je kot vodja oblikovanja vseh evropskih znamk tega koncerna vrnil Gilles Vidal, ki je v preteklosti uspel pri Peugeotu, do nedavnega pa je pet let narekoval obliko avtomobilov pri Renaultu … Peugeot bo že letos predstavil naslednika modela peugeot 208, ki naj bi bil v kakšni oblikovni potezi podoben legendarnemu predniku peugeotu 205. A to naj le ne bi bil pravi retro model, zlasti ne s samosvojo obliko volana (hypersquare) in elektronskim krmiljenjem.

Bolj se bo v svojo zgodovino zakopal Citroën, ki bo za leto 2027 uredil novodobnega spačka, naslednika legendarnega modela citroën 2 CV, s katerim naj bi s ceno 15 tisočakov v Evropo vrnil poceni avtomobile. Citroën namiguje tudi na oživitev avtomobilov, ki se jim reče enoprostorci, koncept elo je že nakazoval nekaj takega. Sicer vemo, da je bila njihova največja tovrstna uspešnica citroën xsara picasso, ki so jih prodali ogromno, kljub temu pa to le ni takšna ikona, kot je spaček.

...

Tu je še Fiat, vedno s kopico idej, ki se tudi stalno spreminjajo, marsikatera se tudi ne uresniči. Kot rečeno, imajo zdaj na trgu grande pando, ki pa ni več mala panda. Če bodo to slednjo pripravili na novo, bo morala res biti domiselna. Podobno se govori o multipli, svojevrstnem avtomobilu, ki je nekoč vozil kot fiat 600 multipla, pred dobrima dvema desetletjema pa je dobil podobo, o kateri so bila, milo rečeno, mnenja različna. Multipla bo pripravljena še tretjič, šef znamke Olivier François je na nedavnem dogodku v Vatikanu napovedal, da ji bodo rekli multiplina, da bo izvedena iz sedanjega štirikolesnika topolina, modela, ki ni več pravi avto, kot je bil nekoč, tako kot tudi ne tehnični sorodnik citroën ami. Multiplina naj bi bila nared leta 2028, tako kot fiat tri, električni tirikolesni dostavni naslednik nekdanjega apecarja znamke Piaggio.