Hrvaška na muhi tujih obveščevalcev? Strokovnjak razkriva ozadje groženj z bombami

Po vsej Hrvaški so danes, 23. aprila, poročali o grožnjah z bombami – v več šolah v Istri, nato na območju Šibenika, Kaštel, Karlovca, pa tudi v nakupovalnem središču Arena v Zagrebu. Podobne grožnje so v preteklih dneh zabeležili tudi na Reki, Splitu, Osijeku in Dubrovniku. Tarče so bili predvsem šole in nakupovalni centri. Ali gre za neokusno šalo ali za kaj resnejšega, je za net.hr komentiral prof. Gordan Akrap, prorektor Univerze za obrambo in varnost »dr. Franjo Tuđman« ter strokovnjak za varnost.

Po njegovih besedah obstajajo trije možni scenariji: prvi, da nekdo posnema pretekle primere; drugi, da gre za neprištevno osebo; in tretji – da ima dogajanje precej resnejše ozadje, povezano s hibridnim vojskovanjem in obveščevalno diverzijo. »Če se to dogaja sedem dni, postane problem. Po 15 dneh lahko javnost že zamahne z roko, vendar mora sistem reagirati na vsako prijavo in vsako preveriti. To povečuje napetosti in ohranja družbeno negotovost. Zakaj šole? Ker smo vsi občutljivi na otroke – tudi tisti brez njih. Prav zato so otroci najprimernejše sredstvo za takšne operacije,« pojasnjuje Akrap.

Velika pozornost javnosti

Tudi nakupovalni centri pritegnejo veliko pozornosti, ne glede na število obiskovalcev. Novica o bombi tam nikoli ne ostane neopažena. »V obveščevalni stroki poznamo pojem obveščevalne diverzije. Z njo pritegnete pozornost represivnega sistema, ki mora aktivirati svoje sile. Ko jih enkrat aktivirate, jih ni mogoče uporabiti drugje. Če pse za odkrivanje eksploziva in drog pošljejo v šole in nakupovalne centre, jih ni na mejnih prehodih ali v pristaniščih,« opozarja.

Opazovanje odziva sistema

Ob vsaki prijavi je mogoče spremljati odziv sistema – kdo posreduje, kako hitro in na kakšen način. Akrap kot primer navaja izjavo ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede Irana, ki je sprožila številne špekulacije o morebitni uporabi jedrskega orožja. »V vsaki vojni obstajajo zavajanje, prevare in dezinformacije, s katerimi vplivajo na nasprotnika. Iranci niso vedeli, kaj bo sledilo, zato so aktivirali obrambne mehanizme. To pa drugi lahko opazujejo – s sateliti, elektronsko in digitalno – ter analizirajo, kdo se premika, kako deluje sistem,« pravi Akrap.

Del hibridnega vojskovanja?

Poudarja, da so takšne taktike sestavni del sodobnih konfliktov. »Ne smemo nasedati prvim informacijam. Na našem inštitutu ugotavljamo, da velik del dezinformacij v hrvaškem prostoru prihaja iz tujine, zlasti iz Rusije in Srbije, že od časa pandemije. Tudi v preteklosti so se grožnje z bombami pojavljale v valovih, pogosto z IP-naslovov, povezanih z Rusijo,« pravi.

Po njegovem mnenju nekatere prijave kažejo tudi znake uporabe umetne inteligence, na primer mešanje jezikovnih oblik. »Digitalno vojskovanje je realnost,« opozarja. Zato meni, da bi moralo Ministrstvo za notranje zadeve Republike Hrvaške dobiti naprednejša orodja za hitrejše odkrivanje pošiljateljev takšnih groženj, poroča net.hr.