Hrvati čez vinjete naredili križ

Konec prihodnjega leta naj bi na hrvaških avtocestah le zaživel dolgo pričakovani nov sistem cestninjenja. Upanje, da bo ta podoben slovenskemu, torej da bi bil v obliki nakupa vinjet, je, kot je poročal Jutarnji list, dokončno ugasnilo. Iz osnutka zakona o cestninjenju, ki je bil prejšnji mesec v javni razpravi, izhaja, da bo treba cestnino še naprej plačevati po prevoženem kilometru.

Vozniki lahkih vozil, to je motornih koles, avtomobilov in tovornjakov z največjo dovoljeno maso, ki ne presega 3,5 tone, bodo lahko izbirali med modelom cestninjenja z odčitavanjem registrske tablice ali z uporabo naprave ETC (gre za podoben sistem, kot smo ga pred uvedbo vinjet v obliki plačevanja cestnine s tablicami ABC poznali v Sloveniji). Medtem ko bodo vozniki težkih vozil cestnino lahko plačevali izključno z napravo ETC.

Vozniki osebnih vozil bodo, ne glede na to, kateri način bodo izbrali, morali ob registraciji vnesti številko svoje registrske tablice, kar pomeni, da bo vsak račun in vneseni način plačila kril le eno registracijo. Souporaba ene naprave ETC med več uporabniki, kar je bila do zdaj običajna praksa, bo tako preteklost.

Jutarnji list še poroča, da so v javni razpravi nekateri zaman pozivali k vinjetam. Hrvaško ministrstvo za morje, promet in infrastrukturo zagovarja idejo, da je zaračunavanje na kilometer pravičnejše od zaračunavanja na podlagi določenega časovnega obdobja. Pa četudi izkušnje iz sosednjih držav, ne samo Slovenije, ampak tudi Avstrije in Madžarske, to prepričanje ovržejo.

»Nikoli nismo opazili, da bi Slovenci, Avstrijci, Madžari ali Slovaki šli na ulice in zahtevali odpravo vinjet ter uvedbo cestnin po hrvaškem modelu. Morda zato, ker na primer za celoletno vožnjo po avtocesti plačajo enako kot za povratno vožnjo v tri smeri na odseku Zagreb–Split. Da ne omenjamo, kako nepošteni so Nemci, ki voznikom sploh ne zaračunavajo vožnje po njihovih avtocestah,« so vse skupaj še komentirali v omenjenem časniku.