Napetosti na Bližnjem vzhodu po smrti dolgoletnega iranskega vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja še naprej naraščajo. Medtem ko se Iran pripravlja na večdnevno žalovanje, Izrael napoveduje nadaljevanje napadov, ZDA pa širijo varnostne ukrepe in umikajo del diplomatskega osebja iz regije. V središču pozornosti je zdaj vprašanje nasledstva, saj naj bi iranska skupščina strokovnjakov za novega voditelja izbrala njegovega sina Modžtabo Hameneja.
Izrael je napade na Libanon okrepil v okviru širšega spopada z Iranom in zavezniško skupino Hezbolah. FOTO: AFP
O izboru 56-letnega Modžtabe Hameneja so prvi poročali opozicijski mediji, med njimi televizija Iran International. Po njihovih navedbah je na odločitev skupščine močno vplivala iranska revolucionarna garda, ki naj bi pritiskala za njegovo imenovanje. Uradni iranski mediji informacije za zdaj niso potrdili. Skupščina strokovnjakov, ki šteje 88 članov in je večinoma sestavljena iz visokih duhovnikov, je sicer ustavno pristojna za imenovanje, nadzor in razrešitev vrhovnega voditelja države.
Že dolgo velja za vplivno osebnost v ozadju iranske politike
Modžtaba Hamenej je drugi najstarejši sin pokojnega voditelja in že dolgo velja za vplivno osebnost v ozadju iranske politike. Čeprav ni opravljal uradne državne funkcije, naj bi imel pomemben vpliv v očetovem krogu in dobre povezave z vodstvom revolucionarne garde. Združene države so proti njemu leta 2019 uvedle sankcije, ker naj bi v očetovem imenu sodeloval pri upravljanju državnih zadev. Rodil se je leta 1969 v mestu Mašhad. Teologijo je študiral v verskem središču Kom, kjer ga je poučeval tudi vplivni konservativni duhovnik Mohamed Taki Misbah Jazdi. V iranskem političnem prostoru se je njegovo ime močneje pojavilo po predsedniških volitvah leta 2009, ko je režim zatrjeval zmago Mahmuda Ahmadinedžada, opozicija pa je opozarjala na volilne nepravilnosti in organizirala množične proteste.
Modžtaba Hamenej je drugi najstarejši sin pokojnega voditelja in že dolgo velja za vplivno osebnost v ozadju iranske politike. FOTO: Reuters
Njegova morebitna izvolitev bi bila za Iran nenavadna, saj islamska republika tradicionalno zavrača dedni prenos oblasti. Tudi sam Ali Hamenej naj bi pred smrtjo kot možne naslednike omenjal druge visoke predstavnike režima, med njimi vodjo pravosodja Gholama Hoseina Mohsenija Ejeija, svojega dolgoletnega sodelavca Alija Asgarja Hedžazija ter Hasana Homeinija, vnuka ustanovitelja islamske republike ajatole Homeinija. Napetosti dodatno stopnjujejo izjave Izraela. Izraelski obrambni minister Israel Katz je dejal, da bo vsak iranski voditelj, ki bo nadaljeval politiko groženj Izraelu in ZDA, tarča atentata. Po njegovih besedah se tak voditelj ne bo mogel skriti, ne glede na to, kdo bo prevzel položaj.
Zavračajo možnost pogovorov z Washingtonom, spopadi se nadaljujejo
Medtem ko v Teheranu pripravljajo žalno slovesnost za ubitega voditelja, Iran zavrača možnost pogovorov z Washingtonom. Mohamed Mohber, visoki pomočnik pokojnega Hameneja in nekdanji vršilec dolžnosti predsednika, je na iranski državni televiziji dejal, da Teheran z ZDA nima nobenih stikov. Po njegovih besedah Iran Američanom ne zaupa in za pogajanja ne vidi nobene podlage. Dodal je, da je država pripravljena nadaljevati vojno, kolikor dolgo bo potrebno. Tudi iranski zunanji minister Abas Aragči je ostro kritiziral ameriško politiko. Dejal je, da je ameriški predsednik Donald Trump »izdal diplomacijo«, ko je sredi jedrskih pogajanj z iransko delegacijo odredil napade na Iran. Po njegovih besedah so bila pogajanja zaradi vojaških akcij dejansko uničena.
Šiitske muslimanke med protestom držijo fotografijo iranskega vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja po njegovi smrti v ameriško-izraelskih napadih v kraju Magam. FOTO: Sharafat Ali/Reuters
Vojaški spopadi se medtem nadaljujejo. Izraelska vojska je sporočila, da je izvedla nov niz napadov na več deset ciljev v Iranu, med drugim na poveljniške centre v Teheranu. Iranska revolucionarna garda je v odgovor izstrelila več deset raket proti izraelskim in ameriškim ciljem. Po navedbah ameriškega centralnega poveljstva je Iran od začetka spopadov izstrelil več kot 500 balističnih raket in več kot 2000 brezpilotnih letalnikov. ZDA trdijo, da so v napadih na Iran zadeli skoraj 2000 ciljev in močno oslabili iransko protizračno obrambo.
Umrla enajstletna deklica, iz Omana že poletelo letalo s slovenskimi državljani
Ena izmed iranskih raket je zadela tudi ameriško vojaško oporišče Al Udeid v Katarju, ki velja za največjo ameriško bazo na Bližnjem vzhodu. Katarsko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je ena raketa zadela območje baze, vendar v napadu ni bilo žrtev. Konflikt ima vse širše posledice za regijo. V Savdski Arabiji so prestregli več raket in brezpilotnih letalnikov, v Kuvajtu pa je zaradi šrapnela umrla enajstletna deklica. Napadi so bili zabeleženi tudi v Iraku, kjer so v bližini letališča v Bagdadu sestrelili brezpilotno letalo. Zaradi nevarnosti številne države organizirajo evakuacije svojih državljanov. Evropske države vračajo ljudi iz regije s čarterskimi leti, iz Omana pa je že poletelo letalo s prvo skupino slovenskih državljanov, ki so zaradi konflikta obtičali na Bližnjem vzhodu.
Izrael je napade na Libanon okrepil v okviru širšega spopada z Iranom in zavezniško skupino Hezbolah. FOTO: AFP
Tudi Združene države širijo varnostne ukrepe. Ameriško zunanje ministrstvo je nenujnemu osebju in njihovim družinam dovolilo odhod iz Savdske Arabije, Omana in Cipra, zaposlenim na dveh konzulatih v Pakistanu pa je odredilo, naj zapustijo državo.
