Izraelski vojaški krogi se vse bolj bojijo velikega neuspeha, saj vprašanje iranskih jedrskih zmogljivosti ostaja ena ključnih točk ameriško-iranskega dogovora. Izraelski premier Benjamin Netanjahu, čigar politični položaj je po koncu vojne z Iranom precej negotov, je pred dvema dnevoma odločno izjavil: »Dokler bom jaz predsednik vlade, Iran ne bo imel jedrskega orožja.« Medtem ko javnost čaka na razplet glede podpisa memoranduma o soglasju, pa je ameriški CNN poročal, da je Iran že zavaroval,(uničil) vhode v skladišča z jedrskim materialom, da bi preprečil dostop tujim silam. Po poročanju medija je Teheran v preteklih tednih načrtno porušil predore in miniral vhode v jedrski kompleks v Isfahanu, ki so ga na začetku vojne v zračnih napadih bombardirale ameriške sile. Cilj iranskih oblasti je preprečiti kopensko operacijo ameriške vojske, o kateri je govoril tudi Donald Trump in katere namen je bil odvoz visoko obogatenega jedrskega materiala iz države.
Pet neimenovanih virov blizu obveščevalnim krogom je za CNN potrdilo, da bi bila izvedba takšne operacije v novih okoliščinah bistveno bolj tvegana kot na začetku vojne. Izraelski mediji opozarjajo, da ta poteza Teheranu omogoča izgovor, da jedrske vsebine ne more izvleči sam. Scott Roecker, ki je do leta 2021 vodil urad za odstranjevanje jedrskega materiala pri ameriški nacionalni službi za jedrsko varnost, je pojasnil, da bi Iran v primeru, če bi pogajalci zahtevali zbiranje vsega materiala na osrednji lokaciji zaradi uničenja ali odvoza, sedaj lahko preprosto dejal, da tega ne more storiti na varen način.
Donald Trump je javno govoril o kopenski operaciji, s katero bi ameriške sile vdrle v Iran in iz države odpeljale visoko obogateni jedrski material (uran).
Iran je izvedel, kaj ZDA načrtujejo, zato je pohitel in v preteklih tednih s pomočjo eksploziva načrtno miniral ter porušili vhode v podzemne predore v Isfahanu, kjer se nahaja uran.
Ker so vhode razstrelili in zasuli, so fizično blokirali dostop do snovi. S tem so »prehiteli« Trumpovo načrtovano akcijo, saj bi bila ameriška kopenska operacija v teh novih okoliščinah preveč nevarna in praktično neizvedljiva.
Arhivska fotografija: Tehnik v iranskem obratu za predelavo urana v Isfahanu (februar 2007). FOTO: Caren Firouz Reuters
Rušenje medsebojnega zaupanja
Morebitna iranska sabotaža močno ruši medsebojno zaupanje in ustvarja vtis, da Teheran, kljub deklarirani pripravljenosti za opustitev jedrskega programa, ni povsem iskren. Po drugi strani pa iranska vlada poudarja, da sama ne zaupa ameriškim napadalcem. Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da je za uspeh ključno vzpostaviti stroge mehanizme preverjanja celotnega iranskega jedrskega programa, s katerimi bi potrdili, da se država dejansko drži dogovora.
Preprečiti Iranu, da bi prišel do jedrskega orožja, je osrednji del dogovora med Washingtonom in Teheranom, saj bi iranska atomska bomba povzročila politični potres na Bližnjem vzhodu in sprožila nevarno širjenje orožja za množično uničevanje v tej izjemno nestabilni regiji. Iran sicer vztrajno trdi, da je njegov program namenjen izključno miroljubnim ciljem in da mu ne gre kratiti pravice, ki jo imajo tudi druge države. Vendar pa mora svet ob tem verjeti na besedo, da si najbolj ekstremne frakcije v iranskem vojaško-verskem vrhu ne bodo poskušale na skrivaj zagotoviti tega aduta za svoj arzenal.
Glede na vire, ki jih navaja CNN, ZDA še vedno vztrajajo pri stališču, da bo visoko obogateni iranski jedrski material končal v ameriških rokah, kjer ga bodo najprej uničili in nato odpeljali iz države. Izraelski portal Times of Israel poroča, da se ta material najverjetneje nahaja prav v sistemu predorov v Isfahanu. V Izraelu, predvsem v tamkajšnjih vojaških krogih, je zato zelo razširjeno prepričanje, da bi neuspeh pri odstranjevanju urana pomenil, da je bila celotna vojna le en velik polom.
