Razmere na Bližnjem vzhodu se hitro zaostrujejo, saj so se spopadi preselili v neposredno bližino najvišjih državnih institucij. Iranska državna agencija poroča, da so njihovi izstrelki danes zjutraj padli le nekaj metrov stran od urada izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja v središču Jeruzalema. Napad sledi prejšnjim grožnjam iranske Revolucionarne garde, ki je napovedala neposreden lov na izraelski vrh. Netanjahu je na govorice o svoji ogroženosti odgovoril z objavo videoposnetka iz vsakdanjega življenja.
Izrael potrdil smrt vodje iranskega sveta za nacionalno varnost Alija Laridžanija
Izraelski obrambni minister Izrael Kac je potrdil, da je bil v izraelskem napadu v Teheranu ponoči ubit Ali Laridžani, vodja iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost in desna roka pokojnega vrhovnega voditelja islamske republike ajatole Alija Hameneja.
Izraelski mediji so pred tem poročali, da je vojska ponoči med drugim napadla lokacijo, na kateri naj bi se nahajal Laridžani. Sprva ni bilo znano, ali je bil ta vplivni predstavnik iranskega režima ubit ali zgolj ranjen.
V Iraku so se razmere prav tako močno zaostrile. Ameriško veleposlaništvo v Bagdadu je bilo tarča najsilovitejšega napada od začetka vojne, v katerem so sodelovali droni in rakete. Čeprav je obrambni sistem prestregel večino groženj, je eden od dronov zadel notranjost kompleksa, od koder se je vil gost dim. Hkrati so bili v zračnih napadih na bagdadsko četrt Jadriyah ubiti najmanj štirje ljudje, povezani s proiranskimi skupinami, poroča hrvaški Jutarnji list.
Ameriški predsednik Donald Trump je zaradi vojnega stanja odpovedal svoj obisk v Pekingu, saj želi biti prisoten v Washingtonu. Od Kitajske pričakuje aktivnejšo pomoč pri deblokadi Hormuške ožine, skozi katero potuje večina kitajske nafte. Trumpova administracija pod vodstvom Marca Rubia je medtem vsem ameriškim diplomatom poslala navodilo, naj zaveznice prisilijo k razglasitvi Hezbolaha in iranske garde za teroristični organizaciji, za kar so postavili rok do konca tedna.
Kritika zaveznikov: Od »Rolls-Roycea« do razočaranja
Trump v svojih javnih nastopih ni varčeval s kritiko na račun tradicionalnih partnerjev. Britanskega premierja Keira Starmerja je sicer označil za dobrega človeka, a hkrati dejal, da je Britanija, ki so jo nekoč imeli za »Rolls-Royce« med zavezniki, tokrat močno razočarala. Po njegovih besedah London ni pokazal navdušenja nad sodelovanjem v operacijah v Hormuški ožini, čeprav ZDA namenjajo ogromna sredstva za zaščito NATO zaveznic.
Trump je izpostavil več ključnih točk:
-
Stanje iranske vojske: Trdi, da so ameriške in izraelske sile uničile več tisoč ciljev, potopile več kot 100 ladij in popolnoma onesposobile iransko protiletalsko obrambo ter vodstvo države.
-
Jedrsko vprašanje: Trump meni, da Izrael ne bi nikoli uporabil jedrskega orožja proti Iranu, hkrati pa trdi, da bi Teheran to orožje že uporabil, če ga ZDA ne bi ustavile z bombardiranjem njihovih postrojenj.
-
Vprašanje kopenske operacije: Na vprašanja o morebitnem vdoru v Iran je odgovoril, da so takšna vprašanja »neumna« in da o vojaški strategiji ne bo javno razpravljal.
Izrael je 17. marca sprožil val napadov na Teheran in Bejrut, medtem ko so napadi v Bagdadu sosednji Irak še bolj vpletli v vojno na Bližnjem vzhodu, ki je po vsem svetu sprožila gospodarsko krizo. FOTO: - Afp
Gospodarski krč in pomorska varnost
Zaprtje Hormuške ožine, skozi katero teče petina svetovne nafte in plina, povzroča resne preglavice svetovnemu gospodarstvu. Vodja Mednarodne pomorske organizacije (IMO) Arsenio Dominguez opozarja, da vojaška spremstva ladij niso dolgoročna rešitev in ne morejo zagotoviti popolne varnosti. Ladjarska podjetja se soočajo z logističnim kaosom, medtem ko posadkam na ladjah, ki so obtičale v Zalivu, zmanjkuje hrane in zalog.
Medtem ko Trump trdi, da je Iran le videti grozeče, močno in nevarno, v resnici pa je popolnoma nemočen, se v Evropi krepi odpor proti širitvi vojaškega mandata. Vodja diplomacije EU Kaja Kallas je jasno sporočila, da med ministri ni apetita za širjenje operacij v Hormuško ožino. Podobno zaskrbljenost so izrazile Velika Britanija, Kanada, Francija, Nemčija in Italija, ki Izrael svarijo pred kopensko operacijo v Libanonu, saj bi ta lahko prinesla uničujoče humanitarne posledice in dolgotrajen regionalni konflikt.
Bombnik B1-B ameriškega letalstva (USAF) v Fairfordu, Gloucestershire, Velika Britanija, 17. marca 2026. FOTO: Toby Melville Reuters
