Iran preplavlja val protestov, ki se kljub informacijskemu mrku ne umiri – ravno nasprotno, poročila tujih medijev (BBC, Al Jazeera, AP) pravijo, da se stopnjuje. Oblast je državo praktično odrezala od sveta: izklopili so internet, prekinili mednarodne telefonske povezave, ponekod naj bi »odrezali« tudi stacionarne linije. Na ulicah pa – vsaj po posnetkih, ki so prišli na plan pred mrkom – ljudje kričijo proti teokraciji, prižigajo ognje in zahtevajo konec režima.
Nemiri so izbruhnili 28. decembra po sesutju gospodarstva in valuti, ki je zdrsnila v globine – rial je decembra padel celo na približno 1,4 milijona za en ameriški dolar. Od takrat je to že 12. noč, ko se protestniki vračajo na ulice po vsej državi, tudi v Teheranu. Ker je komunikacija prekinjena, natančnega obsega protestov ni mogoče zanesljivo potrditi, a drobci, ki uhajajo ven, kažejo na nekaj veliko večjega od običajnih izbruhov nezadovoljstva.
Ključen pospešek naj bi sprožil poziv izgnanega sina zadnjega iranskega šaha, Reze Pahlavija, ki je ljudi pozval, naj ob 20. uri pridejo na ulice – najprej v četrtek, nato še v petek. Priče so opisovale, da so se ob tej uri po soseskah Teherana razlegali vzkliki »Smrt diktatorju!« in »Smrt Islamski republiki!«, ponekod pa tudi slogani, ki so se nekoč zdeli nepredstavljivi: »To je zadnja bitka! Pahlavi se bo vrnil!« V nekaterih mestih so ljudje – po posnetkih, ki jih je BBC preveril – dvigovali staro predrevolucionarno zastavo z levom in soncem ter vzklikali »Naj živi kralj«, kar kaže, kako daleč se je premaknila jeza na ulici.
4. januarja 2026 je v središču Pariza protestnik mahal z iransko zastavo iz obdobja pred islamsko revolucijo leta 1979. FOTO: Blanca Cruz Afp
Ali bo svet ukrepal?
Režim je odgovoril s potezo, ki je odrezala državo od sveta: z izklopom interneta. Pahlavi je to v svoji izjavi opisal dramatično in neposredno: »Milijoni Irancev so nocoj zahtevali svojo svobodo. V odgovor je režim v Iranu prekinil vse komunikacijske linije. Izklopil je internet. Prekinil je stacionarne linije. Morda bo celo poskušal motiti satelitske signale.« Evropske voditelje je pozval, naj po njegovih besedah sledijo ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu in pomagajo pri ponovni vzpostavitvi komunikacije: »Pozivam jih, naj uporabijo vse tehnične, finančne in diplomatske vire, ki so na voljo, da se komunikacija iranskemu ljudstvu povrne, da se njihov glas in njihova volja lahko slišita in vidita. Ne dovolite, da glasovi mojih pogumnih rojakov utihnejo.« Analitičarka Holly Dagres je ob tem opozorila, zakaj je izklop interneta za protestnike tako usoden: »To je natanko razlog, zakaj so izklopili internet: da svetu preprečijo, da bi videl proteste. Na žalost je to varnostnim silam verjetno dalo tudi kritje, da ubijejo protestnike.«
Koliko mrtvih je v resnici, ni jasno – a številke, ki prihajajo iz različnih smeri, so pretresljive. Po ameriški organizaciji HRANA je bilo ubitih najmanj 42 ljudi, več kot 2.270 pa naj bi jih pridržali. Drugi viri navajajo nižja števila (na primer najmanj 21 mrtvih po seštevku, ki ga omenjajo ob sklicevanju na uradne izjave in lokalne medije), BBC Persian pa je poročal, da jim je uspelo potrditi identiteto 22 umrlih. Prav ta razlika med ocenami še dodatno kaže, kako zelo izklop informacij zamegli resnico – in kako nevarno je to za tiste, ki so na ulicah.
Fotografija s 30. decembra 2025 prikazuje ljudi v teheranskem Velikem bazarju, ki hodijo mimo zaprtih trgovin po protestih zaradi strmega padca vrednosti iranske valute. FOTO: Majid Asgaripour Via Reuters
Iranska državna televizija je šele v petek zjutraj prekinila molk in priznala, da se dogaja – a z znanim refrenom: krivdo je pripisala »terorističnim agentom« ZDA in Izraela. Govorili so o »žrtvah«, brez podrobnosti, ter trdili, da so goreli zasebni avtomobili, motorji in javna infrastruktura – omenili so metro, gasilska vozila in avtobuse. Hkrati so državne in nadzorovane televizije v nekaterih primerih objavljale posnetke praznih ulic in trdile, da je »vse normalno«, medtem ko so iz drugih virov prihajali posnetki množic. BBC je poleg tega poročal tudi o požaru na objektu v Isfahanu, povezanem s podružnico državne radiotelevizije, a vzrok takrat še ni bil jasen.
Bodo ZDA posredovale?
Zunaj Irana se stopnjuje pritisk. Trump je javno posvaril Teheran, da bodo ZDA ukrepale, če bo režim »nasilno pobijal mirne protestnike«. V intervjuju je to zaostril z besedami: »Zelo odločno so jim povedali – še bolj odločno, kot vam govorim zdaj – da bodo, če to storijo, močno plačali.« V drugem nastopu je šel celo tako daleč, da je namignil, da bi lahko bil 86-letni vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej pripravljen na odhod: »Išče, kam bi šel. Zelo slabo postaja.« Ob tem Trump ni želel jasno odgovoriti, ali bi se sestal s Pahlavijem, češ da »morda ne bi bilo primerno«.
Ajatola oziroma ajatolah pomeni visok šiitski verski voditelj oziroma učenjak.
»Voditelj ajatola« pomeni, da državo vodi najvišji šiitski verski voditelj, ki ima zadnjo besedo pri politiki in varnosti.
Tudi znotraj Irana si signali nasprotujejo. Predsednik Masoud Pezeshkian je po poročilih pozival k »veliki meri zadržanosti« pri ravnanju z demonstracijami, medtem ko je Hamenej že prej dejal, da je treba izgrednike »postaviti na njihovo mesto«. Glavni sodnik Gholam-Hossein Mohseni-Ejei je bil še ostrejši: »Če kdo pride na ulice zaradi izgredov ali ustvarjanja negotovosti ali jih podpira, potem zanj ne ostane nobenega izgovora. Zadeva je postala zelo jasna in transparentna. Zdaj delujejo v skladu s sovražniki Islamske republike Irana.« Združeni narodi so medtem opozorili, da je nujno treba preprečiti nove smrti, in pozvali oblasti, naj spoštujejo svobodo izražanja ter pravico do mirnega zbiranja. Amnesty International pa je režim obtožil tudi grobih prijemov v bolnišnicah – med drugim so opozorili na primer iz mesta Ilam, kjer naj bi varnostne sile vdrle v bolnišnico, uporabile solzivec, razbijale vrata in napadle ljudi, tudi zdravstveno osebje, ter skušale pridržati ranjene protestnike.
Fotografija s 3. januarja 2026 prikazuje vrhovnega voditelja Irana ajatolo Alija Hameneja med govorom na srečanju v Teheranu. FOTO: Office Of The Iranian Supreme Le Via Reuters
Iran je ulične upore v preteklosti že doživel – tudi po močno odmevni smrti Mahse Amini v policijskem pridržanju. A tokrat se zdi, da se je gospodarska beda zlila z dolgo potlačenim besom in da oblast prvič po dolgem času lovi sapo: internet lahko ugasnejo, a ognja na ulicah ne morejo. In zato visi v zraku vprašanje, ki ga danes šepetajo mnogi: če režim potrebuje temo, da preživi – koliko časa še lahko zdrži pred lastnim ljudstvom?
