
Galerija

Islandci so na referendumu zavrnili vnovični začetek pogajanj o pridružitvi Evropski uniji, so pokazali končni izidi glasovanja. Proti je glasovalo 52,8, medtem ko je za začetek pogajanj glasovalo 47,2 odstotka volivcev.
Prebivalci vulkanskega otoka v severnem Atlantiku, ki šteje 400.000 ljudi, so v soboto odgovarjali na vprašanje o tem, ali bi morala Islandija ponovno odpreti pristopna pogajanja z EU.
Razmislek v smeri obuditve prizadevanj za članstvo v EU so med drugim spodbudile geopolitične spremembe. Poleg ruske invazije na Ukrajino so na Islandiji močno odmevale tudi grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa s prevzemom nadzora nad sosednjo Grenlandijo.
Ključno vprašanje, ki je bistveno vplivalo na rezultat glasovanja, pa je bil ribolov, ki je temelj otoškega gospodarstva in nad katerim želi Reykjavik ohraniti nadzor. Ribiška politika je v EU sicer v pristojnosti Bruslja.
Vprašanje članstva v EU je Islandijo zaposlovalo že leta 2009, potem ko je finančna kriza opustošila njeno gospodarstvo. Reykjavik je vložil prošnjo za članstvo, po več letih pogajanj pa je nato leta 2013 nova evroskeptična vlada sprva ustavila pogajanja, leta 2015 pa EU obvestila, da niso več država kandidatka.
Ob vnovični zamenjavi vlade leta 2024 se je referendum o obuditvi pogajanj ponovno znašel med političnimi obljubami.