
Galerija

Na referendumu na Islandiji se obeta zmaga nasprotnikom vnovičnega začetka pogajanj o pridružitvi Evropski uniji. Proti začetku pogajanj je glasovalo 52,5 odstotka, za pa 47,5 odstotka volivcev, je poročala javna radiotelevizija RUV in dodala, da štetje glasov še ni končano. V enem od šestih volilnih okrožij morajo namreč prešteti le še nekaj glasovnic.
»Narod zavrača pristopna pogajanja z EU,« je še pred preštetjem vseh glasovnic poročala RUV. Prebivalci vulkanskega otoka v severnem Atlantiku, ki šteje okoli 400.000 ljudi, so v soboto odgovarjali na vprašanje, ali bi morala Islandija ponovno odpreti pristopna pogajanja z EU. Izid referenduma tako kaže na zelo razdeljeno islandsko javnost, saj je razlika med zagovorniki in nasprotniki ponovnega začetka pogajanj razmeroma majhna.

Vprašanje članstva v EU je Islandijo močno zaposlovalo že leta 2009, potem ko je finančna kriza opustošila njeno gospodarstvo. Reykjavik je vložil prošnjo za članstvo, po več letih pogajanj pa je nato leta 2013 nova evroskeptična vlada pogajanja sprva ustavila. Leta 2015 je Islandija EU obvestila, da ni več država kandidatka za članstvo.
Ob vnovični zamenjavi vlade leta 2024 se je referendum o obuditvi pogajanj znašel med političnimi obljubami. Nova levosredinska vladna koalicija se je za njegovo izvedbo odločila na pobudo Liberalne reformne stranke, ki je med koalicijskimi partnericami najbolj naklonjena EU. Referendum tako ni odločal neposredno o članstvu Islandije v Evropski uniji, temveč o tem, ali naj država ponovno začne pristopna pogajanja z Brusljem.
Javnomnenjske raziskave pred referendumom so razkrile, da so Islandci glede vprašanja zbliževanja z EU močno razdeljeni. Medtem ko so nekatere ankete kazale nekaj odstotnih točk prednosti za podpornike obnove pogajanj z Brusljem, so druge napovedovale skorajda izenačen izid.
Končni rezultat bo znan po preštetju še zadnjih glasovnic, vendar dosedanji izid kaže, da se Islandci za zdaj nagibajo k temu, da pogajanj o članstvu v EU ne bi ponovno odprli.