Izdelali so obraz vampirja

Znanstveniki so rekonstruirali podobo moškega iz 15. ali 16. stoletja, čigar telo je bilo najdeno v grobu v Račesi na vzhodu Slavonije na Hrvaškem z jasnimi sledovi t. i. antivampirskih ritualov. Po smrti so mu odsekali glavo, telo obrnili z obrazom proti tlom, čezenj pa položili kamenje – vse zato, da bi po takratnem verovanju preprečili, da bi pokojnik vstal iz groba.

»Tak način pokopa ni bil naključen. Šlo je za zavestno dejanje skupnosti, ki je verjela, da ta človek predstavlja grožnjo celo po smrti,« so pojasnili raziskovalci, vključeni v projekt rekonstrukcije, katerega podrobnosti so objavljene v znanstveni reviji OrtogOnLineMag.

Čeprav je bil moški pokopan v cerkvenem prostoru, je bil njegov položaj na pokopališču zelo nenavaden. Ležal je tik ob robu, na delu, ki je veljal za najmanj častnega. »Pokop v cerkvenem prostoru nakazuje, da ni bil izobčen, vendar pa način, kako je bil pokopan, razkriva, da se je skupnost želela zaščititi,« navajajo arheologi. V tistem času, zlasti med epidemijami in vojnami, so vsako nepojasnjeno smrt ali bolezen pogosto pripisovali delovanju neumrlih – tistih, ki jim danes pravimo vampirji.

Analiza kosti je razkrila, da je moški umrl v starosti med 40 in 50 leti, visok pa je bil približno 163 centimetrov. Na njegovem skeletu so našli številne sledi poškodb, vključno z zaceljenimi zlomi in drugimi travmami. Domneva se, da bi bil lahko vojak ali mož, nagnjen k spopadom, kar je bilo v takratni družbi pogosto dovolj, da je nekdo dobil sloves nevarnega – celo nadnaravnega.

»To je bil človek, ki je v življenju doživel veliko nasilja. Njegove poškodbe kažejo na fizično težko in nevarno življenje,« je povedala dr. Nataša Šarkić, arheologinja, ki je sodelovala pri raziskavi. »Ena od teh poškodb mu je iznakazila obraz, zaradi česar so se ga bali, to pa je lahko vodilo tudi v izobčenje.«

Na Hrvaškem so našli srednjeveški »vampirski« grob. FOTO: Milica Nikolić

Dodala je, da je po starem slovanskem verovanju duša ostajala vezana na telo vse do 40 dni po smrti. Pri rekonstrukciji so uporabili CT-posnetke lobanje in napredne 3D-modele. Čeprav je bila lobanja deloma poškodovana, so jo znanstveniki digitalno rekonstruirali in na podlagi znanih anatomskih podatkov izdelali objektivno različico obraza.

»To ni umetniška interpretacija v klasičnem smislu. Rekonstrukcija temelji na anatomiji in merljivih podatkih, ne na domišljiji,« je dejal Cicero Moraes, grafični strokovnjak, ki je prav tako sodeloval pri projektu. Poleg znanstvene različice je bila izdelana umetniška rekonstrukcija, ki prikazuje, domnevno kakšen je bil moški – z grobimi potezami in obrazom, ki jasno odraža težko življenje.

Legende o vampirjih

Znanstveniki poudarjajo, da srednjeveški vampirji nimajo veliko skupnega z današnjo popularno kulturo. »V tistem času vampir ni bil romantično bitje, temveč razlaga za strahove, ki jih ljudje niso znali racionalno pojasniti – bolezni, nenadne smrti in nesreče,« pojasnjujejo raziskovalci.

Podobne grobove z antivampirskimi značilnostmi so našli po vsej srednji in vzhodni Evropi, kar potrjuje, da je bil strah pred vračanjem mrtvih razširjen in globoko zakoreninjen. V Istri je znana zgodba o Juriju Grandu Aliloviću, ki je umrl leta 1656 in za katerega so prav tako verjeli, da je bil vampir.

V Srbiji je znana zgodba o Petru Blagojeviću, ki je umrl leta 1725 in ki so ga po smrti prebodli skozi srce in sežgali, kar je bila običajna praksa s posmrtnimi ostanki tistih, za katere so verjeli, da so vampirji, povzema Jutarnji list.