Izredno stanje v Nemčiji, mladi na ulicah: Ne želimo v vojno!

Nemški parlament je po mesecih ostrih razprav sprejel nov zakon o vojaški službi, s katerim želi vlada močno povečati število vojakov in izpolniti cilje Nata v času zaostrenih odnosov z Rusijo. Zakon, ki bo začel veljati januarja, je takoj sprožil proteste po vsej državi, na ulice pa so šli predvsem mladi, ki opozarjajo, da ne želijo v vojno »za državo, ki zanje naredi premalo«, poroča Blic.

Dvojen model služenja in vrnitev obveznih pregledov

Zakon uvaja dvojen model: najprej skuša država z izboljšanimi pogoji pritegniti čim več prostovoljcev, če teh ne bo dovolj, pa bo lahko bundestag kasneje aktiviral selektivno obvezno služenje. O tem bi poslanci odločali posebej, v skrajnem primeru pa bi lahko o vpoklicu odločal celo naključni izbor.

Nemčija si je zadala zelo ambiciozen cilj – nemška vojska naj bi do leta 2035 zrasla na okoli 260.000 aktivnih vojakov in najmanj 200.000 rezervistov. Od leta 2026 bodo vsi 18-letni državljani prejeli vprašalnik o pripravljenosti na služenje vojaškega roka, pri čemer bo odgovor obvezen za moške, za ženske pa prostovoljen. Od sredine leta 2027 bodo vsi moški, rojeni po 1. januarju 2008, postopno hodili tudi na zdravniške preglede, na osnovi katerih bodo ocenili njihovo telesno sposobnost za služenje. Kritiki opozarjajo, da tak sistem v praksi že pripravlja teren za skoraj popolno vrnitev naborništva.

Mladi ne želijo v vojno

Po ocenah organizatorjev je v Berlinu protestiralo okoli 3000 ljudi, šolska mladina pa je organizirala »šolski štrajk proti rekrutaciji« v številnih mestih. Dijaki in študenti so v pozivih zapisali, da nočejo biti pol leta zaprti v vojašnicah, kjer bi jih učili poslušnosti in ubijanja. Posebej odmevne so bile besede 18-letne Tess Dacer, ki je dejala, da ni pripravljena iti v vojno za državo, ki ne vlaga niti v pokojnine niti v prihodnost mladih. »Ne vidim nobenega dobrega razloga, zakaj bi morala naša generacija iti v vojno,« je opozorila. Drug dijak, Leo Reinemann, je poudaril, da se kot generacija počutijo spregledane in da ne razumejo, »zakaj bi ravno oni lezli v jarke za račun vlade«.

2.600 evrov in subvencija za vozniški izpit

Nemška vlada medtem vztraja, da želi mladim ponuditi predvsem motivacijo, ne prisile. Obrambni minister Boris Pistorius poudarja, da zakon stavi na prostovoljnost. Od leta 2026 bodo novi rekruti za služenje prejemali okoli 2.600 evrov bruto na mesec, služiti pa bodo morali najmanj šest mesecev. Kdor bo pristal na vsaj 12-mesečno služenje, bo imel poleg plače pravico še do subvencije za ure vožnje in vozniški izpit. Tudi med mladimi, ki jih vojska vsaj malo zanima, je odpor do prisile velik. Šestnajstletna Carlotta, ki je sodelovala na t. i. »dnevih odkrivanja« v vojski, je za nemške medije povedala, da jo vojaško okolje zanima, a meni, da ljudi ne smejo siliti v uniformo, saj se motivacija pri prisilnem služenju hitro sesuje.

Vojna v Ukrajini in pritisk zaveznic

Zakon prihaja v trenutku, ko članice Nata povečujejo izdatke za obrambo, evropske vlade pa opozarjajo na nevarnost, da bi se ruska vojna proti Ukrajini nekega dne prelila prek zdajšnjih meja. Evropske obveščevalne službe opozarjajo na hibridne napade, sabotaže in kibernetske operacije, visoki vojaški poveljniki pa ocenjujejo, da bi Rusija v nekaj letih lahko ogrozila tudi druge dele evropskega ozemlja.