Japonska ne dovoli cesarice: zakon iz leta 1947 dovoljuje samo moškim, da nasledijo prestol

Japonski zakon o cesarski hiši iz leta 1947 samo moškim dovoljuje, da nasledijo prestol, članice cesarske družine, ki se poročijo z navadnimi smrtniki, pa izgubijo cesarski status. Japonska ima prvič v zgodovini predsednico vlade, a prav nič ne kaže, da bo kmalu dobila cesarico.

Med najodločnejšimi nasprotniki takšne spremembe sta prav premierka Sanae Takaiči in njena vladajoča Liberalnodemokratska stranka. Med parlamentarno razpravo v začetku leta je dejala, da je še vedno »primerno omejiti upravičenost do prestola na moške potomce cesarske rodbine«. Čeprav je vloga cesarske družine predvsem ceremonialna, predstavlja simbol enotnosti v državi s 123 milijoni prebivalcev. Šestinšestdesetletni cesar Naruhito vlada Japonski od 1. maja 2019, ko je abdiciral njegov oče Akihito, in je 126. cesar v rodbini.

Japonska cesarska družina FOTO: Reuters

Z njegovo vladavino se je na Japonskem začelo obdobje reiva, kar pomeni »mir in harmonija«. V domovini mu pravijo reiva teno ali cesar obdobja reiva. S soprogo Masako imata hčer, princeso Aiko, rojeno 1. decembra 2001. Rojstvo princese je v japonski družbi povzročilo razpravo o spremembi nasledstvenega zakona, kar bi omogočilo, da bi Aiko nekega dne zasedla krizantemin prestol. Ko se je leta 2006 cesarjevemu mlajšemu bratu Akišinu rodil sin Hisahito, so te razprave potihnile. Za očetom je devetnajstletni Hisahito drugi in hkrati zadnji v vrsti za prestol, tako cesar kot njegov oče pa imata več kot 60 let. Da bi rešili pomanjkanje naslednikov, so vladni ministri predlagali, da bi razširili krog naslednikov na širše sorodstvo, spremembe pa čakajo na odobritev parlamenta. Japonska je imela v preteklosti osem cesaric, večinoma v obdobjih, ko so bili nasledniki še premladi za vladanje, dokler ni bil leta 1889 v obdobju Meidži sprejet zakon o cesarski hiši, ki je uradno prepovedal cesarice.

Mnogi se vse glasneje sprašujejo, zakaj ne bi spet dobila priložnosti ženska. »Težko je najti razumno podlago za zavračanje možnosti, da bi ženska postala cesarica,« je za CNN dejal profesor Makoto Okava, ki na univerzi Čuo v Tokiu proučuje cesarsko rodbinsko linijo. Dodal je, da ustava ženskam ne prepoveduje zasedbe prestola: »Idejo, da se ženske vnaprej izključuje kot osebe, ki niso sposobne vladati, je treba jasno razumeti kot mizoginijo.«