Je bil migrantski napad v Ceuti res načrtovan?: »Maroko ima močna zaveznika, izkoristili so razmere«

Po migrantskem navalu v španski enklavi Ceuta, v kateri je po podatkih španskih oblasti umrlo najmanj 72 ljudi, se v Španiji vse glasneje pojavljajo trditve, da dogajanje ni bilo naključno, temveč del širše geopolitične strategije Maroka. Nekateri španski strokovnjaki menijo, da gre za obliko hibridnega vojskovanja, s katerim Rabat že več let pritiska na Madrid zaradi ozemeljskega spora glede Ceute in Melille. Profesor mednarodnih odnosov z Univerze v Cádizu José María del Valle opozarja, da Maroko Španijo dojema kot strateškega nasprotnika. Po njegovih besedah je zahteva po priključitvi Ceute in Melille eno od temeljnih vprašanj maroške nacionalne politike.

»Maroko nas smatra za strateškega nasprotnika, ki ga mora premagati, saj je izpodbijanje meja Ceute in Melille del samega temelja njegove nacionalne identitete. Zato nas bo vedno obravnaval kot nasprotnika,« je dejal.

Po množičnem prihodu migrantov so se oglasile maroške oblasti: krivijo družbena omrežja in tihotapce ljudi

Maroko naj bi pritisk stopnjeval že več let

Del Valle opozarja, da tovrstni pritisk ni nov. Spomnil je na leti 2021 in 2022, ko je Maroko po njegovih besedah z migracijskim pritiskom dosegel, da je Španija spremenila svoje dolgoletno nevtralno stališče do Zahodne Sahare in podprla maroški načrt avtonomije tega ozemlja. Po njegovem mnenju maroška strategija temelji na prepričanju, da je vsak korak Madrida proti Alžiriji slab za Maroko, zato nanj odgovarja z različnimi oblikami pritiska, pogosto namenoma dvoumno, da bi se izognil neposredni odgovornosti.

Podobno meni tudi raziskovalka španskega Kraljevega inštituta Elcano Natalia Sancha, ki opozarja na vse tesnejše odnose med Marokom, ZDA in Izraelom. Poudarja sicer, da ni dokazov, da bi Washington ali Tel Aviv sodelovala pri migrantski krizi v Ceuti, vendar meni, da so razmere politično izkoristili. Po njenih besedah se je po podpisu Abrahamskih sporazumov leta 2020, ko je Maroko normaliziral odnose z Izraelom, razvilo tesno tristransko sodelovanje. V zameno so ZDA priznale maroško stališče glede Zahodne Sahare. Od takrat države sodelujejo na področju vojaške opreme, naprednih nadzornih sistemov – med drugim omenja tudi vohunsko programsko opremo Pegasus – ter diplomacije.

Sancha opozarja tudi na dokument ameriškega kongresa, v katerem sta Ceuta in Melilla opisani kot »ozemlji Maroka pod špansko upravo«. Izpostavila je še vpliv kongresnika Maria Díaza-Balarta, člana kongresne skupine, ki zagovarja maroške interese in je predlagal, da bi gibanje Polisario razglasili za teroristično organizacijo.

 FOTO: Afp

»ZDA in Izrael sta izkoristila razmere«

Po oceni raziskovalke so ZDA in Izrael politično izkoristili nastalo krizo, saj imajo napete odnose s špansko vlado premierja Pedra Sáncheza. »Na tak ali drugačen način sta ZDA in Izrael izkoristila situacijo ter se pridružila narativu, usmerjenemu proti vladi Pedra Sáncheza,« je dejala Sancha. Ob tem meni, da bi Maroko lahko zdaj skušal doseči še javno podporo Washingtona za vključitev Ceute in Melille v maroško ozemlje.

»Maroko bo poskušal iz trenutnih razmer iztržiti največ, kar lahko. Opogumljata ga dva močna zaveznika – Izrael in ZDA,« je dodala. Po njenem mnenju v Washingtonu pogosto najprej sledijo poskusni politični signali, šele nato odmevnejše izjave predsednika Donalda Trumpa, vprašanje Ceute in Melille pa naj bi bilo na ameriški politični agendi že od aprila.

Komentar Mateja Lahovnika: Invazija

Analitiki opozarjajo še na gospodarski vidik. Po motnjah v Hormuški ožini se je pomen vhoda v Sredozemsko morje močno povečal. Ceuta na eni strani in Gibraltar na drugi predstavljata eno ključnih točk svetovnih pomorskih trgovskih poti. »Maroko se vseh teh okoliščin zaveda precej bolje kot Španija,« meni Del Valle. Hkrati je kritičen do španske vlade, ker po njegovem mnenju nima jasne strategije do južne sosede in ne razume posebnosti maroške politike. Profesor meni, da bi lahko Evropska unija migrantsko krizo precej omejila, če bi Španija pravočasno zaprosila za pomoč agencije Frontex. Prepričan je, da Maroko v tem primeru ne bi dopustil množičnega prehoda migrantov čez mejni prehod Tarajal.

Natalia Sancha pa opozarja še na različen odziv Evropske unije. Spomnila je na leto 2021, ko je Belorusija migrante usmerjala proti poljski meji. Takrat je EU takšno ravnanje ostro obsodila, medtem ko je bil odziv na dogajanje v Ceuti po njenem precej manj enoten. Poleg geopolitičnih interesov naj bi na to vplivala tudi rast evropske skrajne desnice, ki želi po njenem mnenju vplivati na izid prihodnjih parlamentarnih volitev v Španiji.