Juncker za prepoved prepošiljanja beguncev iz ene države v drugo

BRUSELJ – Znano je, da morajo države EU po predpisih registrirati vse, ki vstopajo na njen teritorij. Če se ne želijo registrirati, nimajo dokumentov in ne želijo zaprositi za azil (denimo na Hrvaškem ali v Sloveniji), potem jim morajo te države preprečiti vstop na njihov teritorij. Kot navajajo bruseljski viri, od tega tudi v času begunske krize ne odstopa predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, ki je na nedeljskem minivrhu EU in Balkana dejal,

Juncker vsem pojasnil, da je konec prepošiljanja beguncev

Po srečanju z voditelji zahodnobalkanskih migracijskih poti je Juncker dejal, da so voditeljem vseh držav pojasnili, da morajo prenehati pošiljanje beguncev iz ene države v drugo, po poročanju Jutarnjega lista trdijo viri. To pomeni, da Hrvaška ne bi smela prevažati beguncev v Slovenijo in niti Slovenija ne v Avstrijo.

Vendar pa se v skupno izjavo, ki so jo sprejeli na minivrhu, ni uvrstil predlog, da se begunci ne bi več smeli pošiljati iz ene države v drugo brez dogovora s to državo. Sklenjena je bila kompromisna rešitev: da se to ne počne brez predhodnega obvestila sosednje države, kamor bodo prišli begunci. Kot pravijo viri, ima vse skupaj le en cilj: da se najprej upočasni in kasneje bolje nadzoruje begunski val.

»Nekateri voditelji dajejo drugačne izjave, ampak na sestanku je bilo jasno, da so voditelji pristali, da se begunci ne pošiljajo avtomatsko iz ene države v drugo in se ne opogumljajo, da gredo na to pot, je izjavo neimenovanega evropskega vira zapisal Jutarnji list.

Vsaka država s svojim koordinatorjem

Zaradi hitrejše izmenjave informacij in boljše pripravljenosti za spoprijemanje z večjim valom beguncev so se na srečanju dogovorili za imenovanje kontaktnih oseb v vsaki od držav na begunski poti. Na srečanju so bili menda v pritožbah zaradi neobveščanja glede prihodov beguncev na račun Hrvaške menda najglasnejši Slovenci. Kot še poročajo, je težava v pomanjkanju komunikacije najhujša med Makedonijo in Grčijo. In prav skozi Makedonijo je prešlo skoraj pol milijona beguncev letos. »Osnovna ideja je, da se z izmenjavo informacij ve, koliko beguncev se premika proti makedonski meji, koliko proti srbski, hrvaški in tako dalje. To bo omogočalo boljšo pripravljenost in koordinacijo,« izjave z evropskega vira navaja portal. 

Zavito v skrivnost: kje bo nameščenih 50.000 beguncev? 

Je pa ena od točk skupne izjave tako skrivnostna, da o njej kaj več ne morejo povedati niti dobro obveščeni bruseljski viri. Gre za točko, ki govori o tem, da bi morale biti v državah zahodnobalkanske poti urejene kapacitete za namestitev okoli 50.000 beguncev. Evropski viri niso znali pojasniti, za koliko beguncev bo morala skrbeti posamezna država. Neuradno pa diplomati omenjajo, da bodo takšni centri v Makedoniji, Srbiji, Bolgariji, Hrvaški, Sloveniji in morda tudi v Albaniji, ki doslej ni bila del begunskih poti, vendar lahko to kaj hitro postane. Če se to zgodi, bi se lahko odprla nova begunska pot od Grčije preko Albanije v Italijo.

V teh centrih bi bili begunci nameščeni začasno, nikakor pa ne, kot pravijo viri v EU, le nekaj ur. 

Juncker bi preprečil, da bi begunce leta 2015 prepustili samim sebi

Po srečanju voditeljev, ki ga je Juncker sklical v sodelovanju z nemško kanclerko Angelo Merkel, je še dejal, da je treba preprečiti, da bi begunce zdaj, leta 2015, prepustili samim sebi, da spijo po travnikih in prehajajo hladne reke. Merklova pa je zdajšnjo krizo imenovala za 'največji lakmusov test za EU'. Voditelji držav na zahodnobalkanski poti, a niso končna destinacija beguncev, pa so menda precej enotno sporočili, da želijo z upočasnjevanjem vala pomagati Avstriji in Nemčiji, ki sta doslej sprejeli največje število beguncev. 

Poročali smo, da je eden od sklepov nedeljskega srečanja tudi prihod pripadnikov sil Frontex na mejne prehode med Hrvaško in Srbijo (vendar na ozemlju EU in ne Srbije). Okrepili bodo nadzor na mejnih prehodih, zunanjih mejah EU (med Grčijo in Makedonijo, Grčijo in Albanijo in Bolgarijo in Turčijo) in pomagali pri registraciji beguncev. 

Poročali smo, da v Slovenijo prihaja 400 policistov, ki bodo pomagali. Evropski viri pravijo, da ne na meji s Hrvaško, ampak bodo pomagali slovenski policiji v notranjosti države. 

Koliko pripadnikov Frontexa bo na hrvaško-srbski meji, evropski viri ne poročajo. Bo pa to odvisno od ocene Hrvaške.