Južna Tirolska: germanska natančnost in mediteranska sproščenost

Precejšen del olimpijskega programa bo potekal v zvezni deželi s celotnim slovenskim imenom Trentinsko - Zgornje Poadižje. Italijansko ime je Trentino - Alto Adige, nemško pa Trentino - Südtirol. Gre za eno od dveh zveznih dežel v Italiji z visoko stopnjo avtonomije, na Južnem Tirolskem, eni od dveh avtonomnih pokrajin, pa je glavni jezik nemščina. Zvezna dežela Trentinsko - Zgornje Poadižje se deli na dve samostojni avtonomni pokrajini, Južno Tirolsko, ki leži severneje in meji na Tirolsko v Avstriji in Švico, ter Trentino, ki je južneje, meji pa na drugi italijanski zvezni deželi Benečijo in Lombardijo.

Površnemu opazovalcu oziroma nepoznavalcu razmer bi se morda zdelo čudno, da v Bolzanu (nemško Bozen), Anterselvi (Antholz) in drugje na Južnem Tirolskem večina prebivalcev govori nemško, čeprav sta tako nemščina kot italijanščina uradna jezika. Za dodaten jezikovni zaplet pa je na nekaterih območjih uradni jezik še tretji, ladinski.​ Ladinščina, nekakšna pogovorna latinščina, je zgodovinski ostanek obdobja Rimljanov in Retincev, ki so tam prebivali do petega stoletja. Danes so se njeni jezikovni otočki ohranili predvsem v dolinah Badia in Gardena. Skupno gre pri Ladincih za kakšne tri odstotke prebivalcev tega območja. Jezikovna delitev je še bolj zapletena, če upoštevamo narečja. Jezikoslovci so tako zaradi dokaj nedostopnega področja in visokih gora, ki so preprečevale tesnejše stike, našteli več kot 40 različic vseh treh jezikov, ki jih uporabljajo v tej zvezni deželi.

Je pa bilo to območje vedno precej strateško in prometno pomembno kot križišče germanske in romanske kulture. Razlaga za nemščino je tako ob poznavanju zgodovine dokaj preprosta. Območje spada pod Italijo oziroma italijansko oblast šele od konca prve svetovne vojne leta 1918. Do prve vojne je bilo več kot pol tisočletja pod Tirolsko in vladavino Habsburžanov, kar razloži, zakaj večina prebivalcev govori nemško oziroma njene dialekte. Za nemško govoreče prebivalce so se težki časi začeli v obdobju fašistične Italije s prisilno italijanizacijo. Po dogovoru med Mussolinijem in Hitlerjem so imeli nemško govoreči prebivalci Južne Tirolske na izbiro selitev v nemški rajh ali pa prisilno asimilacijo v drugih delih Italije. Večina je med slabima možnostma izbrala prvo, so pa imeli precej težav, ko so se po koncu druge svetovne vojne želeli vrniti domov. Po drugi vojni so bili odnosi med manjšinskim prebivalstvom predvsem v današnji avtonomni pokrajini Južna Tirolska (kjer so večinoma nemško govoreči) in italijanskimi oblastmi zelo napeti. Do sedemdesetih let so bili pogosti tudi oboroženi napadi in teroristične akcije, leta 1972 pa so podpisali sporazum o avtonomiji, ki je Južnotirolcem omogočil precej pravic, predvsem na področju kulture in izobraževanja v maternem jeziku večine na tem območju. Dogovor so dokončno ratificirali šele 20 let zatem, a je potem to omogočilo razvoj v bolj umirjenih razmerah.

Danes, ko so se nekoč razgrete strasti precej ohladile, je na ulicah južnotirolskih mest mogoče videti tudi napise v italijanščini, mešata se tirolska in italijanska kulinarika ter kultura. Za dober dan je tako mogoče slišati Guten Tag, buon giorno ali pa Bun de. Prebivalci te zanimive in zgodovinsko razgibane zvezne dežele se opisujejo kot kozmopolitanski in uporniški, poberejo pa najboljše iz obeh svetov, urejenega germanskega in bolj sproščenega mediteranskega. Imajo se za regijo, ki je lahko zgled sodelovanja med različnimi skupinami, je pa tudi med gospodarsko najbolj razvitimi v Italiji in celo Evropi.

Precejšen del olimpijskega programa bo potekal v zvezni deželi s celotnim slovenskim imenom Trentinsko - Zgornje Poadižje. FOTO: E55evu/Getty Images

V arheološkem muzeju v Bolzanu je zagotovo najbolj znan in obiskan Ötzi. FOTO: Andrea Solero/Afp