Kako daleč sežejo iranske rakete? Del Evrope že v dosegu, napetosti na Bližnjem vzhodu se širijo

Napetosti na Bližnjem vzhodu se stopnjujejo. Po prvih ameriških in izraelskih napadih na Iran se je konflikt v nekaj dneh razširil po regiji, vse glasneje pa se postavlja vprašanje: ali lahko posledice dosežejo tudi Evropo? Analitiki opozarjajo, da ima Iran enega največjih arzenalov balističnih raket na Bližnjem vzhodu. Njihov domet sicer ne doseže zahodne Evrope, vendar bi lahko zajel dele jugovzhodnega evropskega prostora in številne vojaške baze ZDA ter zaveznikov.

Napad na britansko vojaško oporišče Akrotiri na Cipru ima posebno politično in varnostno težo. Uradniki menijo, da so brezpilotna letala izstrelili iz Libanona oziroma, da je britansko bazo napadla militantna šiitska skupina Hezbolah, ki jo podpira Iran.

Za razliko od držav v regiji, ki so že leta del nestabilnega varnostnega okolja, je Ciper članica Evropske unije in trenutno tudi predseduje EU. S tem je konflikt prvič fizično dosegel evropski prostor, kar ga ločuje od drugih napadov v regiji.

Izraelski veleposlanik v Nemčiji Ron Prosor je ob tem obtožil Iran, da želi Evropo potegniti v širši regionalni spopad. »Ciper je del Evrope, zato obstaja odgovornost, da se ga brani,« je dejal.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je za BBC poudaril, da Evropa »absolutno podpira« ameriške poteze proti Iranu in da Teheran predstavlja varnostno grožnjo za Evropo, Izrael in širšo regijo

Iran evropskim državam poslal resno opozorilo

Iran je včeraj evropskim državam poslal ostro opozorilo, naj se ne vključujejo v vojno, in sporočil, da bo vsak takšen korak obravnaval kot »vojno dejanje«. Opozorilo prihaja po tem, ko je več držav napovedalo možne »obrambne ukrepe« zaradi iranskih raketnih zmogljivosti, poroča Euronews.

Iranski veleposlanik v Španiji Reza Zabib je opozoril, da bo Iran »napadel katerokoli ameriško bazo v Evropi, če bo potrebno«. Dodal je, da je Iran »država, sposobna odgovoriti«.

Grčija, Nemčija in Francija so Cipru obljubile pomoč pri krepitvi obrambe. Grčija in Francija sta v regijo poslali mornariške fregate, Atene pa so prispevale tudi bojna letala F-16.

Rakete, ki dosežejo več kot 2000 kilometrov

Po ocenah zahodnih vojaških strokovnjakov Iran razpolaga predvsem z balističnimi raketami kratkega in srednjega dosega. Njihov maksimalni doseg znaša približno 2000 kilometrov. To pomeni, da so v dosegu številne pomembne ameriške vojaške baze na Bližnjem vzhodu, med drugim:

• letalska baza Al Udeid v Katarju, kjer ima sedež izpostavljeno poveljstvo ameriškega centralnega poveljstva,

• pomorska baza v Bahrajnu, dom pete flote ameriške mornarice,

• kamp Arifjan v Kuvajtu, pomembno logistično središče ameriške vojske,

• letalska baza Ali Al Salem v Kuvajtu,

• letalska baza Prince Sultan v Savdski Arabiji,

• letalska baza Al Dafra v Združenih arabskih emiratih,

• letalska baza Muwaffaq Salti v Jordaniji, kjer so nameščena ameriška letala.

Ameriške sile so sicer v zadnjih mesecih zmanjšale prisotnost na nekaterih lokacijah. V začetku leta 2026 so na primer nadzor nad bazo Al Asad v Iraku predale iraškim oblastem. Kljub temu številne ključne baze ostajajo v dosegu iranskih raket.

Ali lahko dosežejo tudi Balkan?

Večina javno znanih iranskih raket ima največji domet okoli 2000 kilometrov. Odvisno od mesta izstrelitve bi to lahko zajelo tudi dele jugovzhodne Evrope. Med državami, ki bi se lahko znašle v tem radiju, analitiki omenjajo predvsem Grčijo, Bolgarijo in Romunijo. V teh državah so nameščene tudi ameriške sile, ki so del širše vojaške prisotnosti - okoli 80 tisoč vojakov po Evropi. 

Za napad globlje v evropsko celino bi Iran potreboval rakete precej daljšega dosega, kot jih je doslej javno predstavil kot operativne. 

Iran nima operativnih interkontinentalnih balističnih raket, ki bi mu omogočile napad na zahodno Evropo. Njegov raketni arsenal doseže približno 2000 kilometrov, kolikor lahko doseže Sajjil, najdaljša operativna balistična raketa v iranski uporabi.

Po podatkih Mednarodnega inštituta za strateške študije (IISS), britanskega varnostnega think tanka, imajo podoben največji doseg tudi iranski napadalni droni tipa Shahed.

Doseg približno 2000 kilometrov zadostuje za napade na cilje, kot sta Atene ali Moskva, ni pa dovolj za doseganje večine srednje in zahodne Evrope.

Za doseg vzhodne obale ZDA bi raketa potrebovala približno 10.000 kilometrov dosega, kar je bistveno več od znanih zmogljivosti iranskega arzenala. Ameriške obveščevalne službe pa opozarjajo na drug vidik: iranski vesoljski program. Rakete za izstrelitev satelitov uporabljajo podobno večstopenjsko tehnologijo kot interkontinentalne balistične rakete.

Po ocenah obrambne obveščevalne agencije ameriškega ministrstva za obrambo bi Iran lahko, če bi se za to politično odločil, do leta 2035 razvil raketo interkontinentalnega dosega, ki bi bila vojaško uporabna.

Dolg seznam držav v dosegu iranskih raket

Čeprav Iran nima raket, ki bi lahko dosegle zahodno Evropo, je seznam držav, ki se nahajajo v dosegu njegovega arzenala, zelo dolg. Med njimi so: Ciper, Egipt, Turčija, Izrael, Libanon, Sirija, Irak, Jordanija, Savdska Arabija, Združeni arabski emirati, Kuvajt, Bahrajn, Katar, Oman, Jemen, Pakistan, Afganistan, Gruzija, Turkmenistan, Uzbekistan, Kirgizistan, Tadžikistan, Kazahstan, Rusija, Ukrajina.

Strah pred novim migracijskim valom

Pojavlja se tudi možnost novega migracijskega vala. Agencija EU za azil na Malti opozarja, da bi lahko že »delna destabilizacija« Irana povzročila begunske tokove nepredstavljivih razsežnosti, poroča EU Observer. »Če bi bilo razseljenih samo deset odstotkov iranskega prebivalstva, bi to pomenilo enega največjih migracijskih pritiskov v zadnjih desetletjih,« opozarjajo.

Čeprav Iran nima raket, ki bi lahko dosegle zahodno Evropo, varnostne službe opozarjajo na naraščajočo nevarnost asimetričnega vojskovanja. To lahko vključuje množične kibernetske napade na bančni sistem in kritično infrastrukturo ter morebitno aktivacijo terorističnih celic na ozemlju Evropske unije.