Ko pomislimo na vojno stanje, si zaenkrat večina ljudi še vedno predstavlja fotografije iz prve in druge svetovne vojne, kjer vidimo pehoto vojakov s puškami lesenih kopit in okornega tankovskega orožja. Moderna vojna že dolgo ne izgleda več tako. Na našem relativno varnem in umirjenem koščku raja sredi Evrope imamo privilegij, da sploh ne vemo, kako izgleda prava vojna. Razen starejših, ki še nosijo obledele spomine na neke druge čase pred moderno tehnologijo, naši mladi na srečo sploh nimajo predstave o nobenem aspektu vojnega stanja. Manj sreče imajo njihovi ukrajinski in ruski sovrstniki, ki v aktivnih vojnih območjih poskušajo živeti in preživeti že četrto leto. In koncept moderne vojne je prilagojen točno njim – vojska je namreč še vedno sestavljena iz najmlajših odraslih. Tako, kot je bila celotno zgodovino.
Moderna vojna je podobna videoigri, pisana na kožo najstnikom, ki igrajo računalniške igrice
Z izjemo Rusije, ki še vedno precej potrošno ravna tudi s pehoto, leta 2026 vojno bijejo predvsem droni. Brezpilotni letalniki, ki jih večina poznamo bolj iz hobi in fotografske opreme, so pravzaprav posledica razvoja vojaške tehnologije. Majhnost, tihost in okretnost napravic, ki so vodene ali programirane na doseg daljav izjemne oddaljenosti, pri tem pa lahko nosijo eksploziv, je popolnoma spremenila koncept vojne.
S tehnologijo je tudi dojemanje boja povsem drugačno. Ukrajinske oblasti so aprila 2025 recimo odprle takoimenovan 'Amazon za vojno opremo', imenovan Brave1 – spletno stran, kjer lahko katerikoli ukrajinski najstnik preko spleta naroči bojni dron neposredno od proizvajalca. Še več, aktivnost nakupa orožja ima celo koncept videoigre. Vsi kupljeni droni imajo namreč vključeno čipovje za diagnostiko in sledenje aktivnosti drona, pri čemer uspešno sledijo, ali je bil dron uporabljen za destrukcijo ruske tarče. Če je bil, dobi lastnik drona točke, s katerimi uživa določene ugodnosti – podobno kot računalniški streljačini. Med drugim tudi cenejši ali brezplačen nakup novega orožja.
Ukrajinci lahko vojno orožje prosto naročajo na spletu. Še več, za sodelovanje zbirajo točke. FOTO: zajem zaslona, Brave1 Market
Taktika je zelo premišljena, saj iz običajno od starejše generacije označenih lenih najstnikov, ki cele dneve samo visijo za računalnikom, dela najizvrstnejše vojake.
Ogrodje za par deset evrov z osnovnim računalnikom, motor za skuter, na njem pa več deset kilogramov eksploziva
Čeprav bi pričakovali, da so vojaški droni izjemno sofisticirane naprave, je temu ravno obratno. Najvišjo točko tehnološkega razvoja so dosegli že nekaj let nazaj, od takrat pa se večinoma dela na čim cenejši izdelavi, čim bolj preprostih rešitvah ter čim večji destruktivnosti, razlaga slovenski poznavalec trga bojne opreme. Ruski droni, ki prinašajo smrt nad Ukrajino, za izdelavo stanejo le nekaj deset evrov, nekje do dvesto. Ne izgledajo tako, kot smo jih vajeni iz vsakodnevnega življenja – praktično gre le za gole žice s poceni propelerji, anteno, nekaj čipi in želenimi dodatki. Naj bo to eksploziv, motilec, ali pa le tulec, ki razvija nevidno optično nit. Pravijo, da se cela Ukrajina iz zraka svetlika kot pajkova mreža, saj je čez in čez prepredena z informacijskimi optičnimi kabli. Tovrsten dron ima samo en cilj – priti čim dlje in storiti kar se da veliko škode, čeprav ga lahko s pravilnim prijemom onesposobi že otrok. Uporabljene tehnologije so primitivne, cilj je nizka cena in skupen efekt velike količine letalnikov.
Turist pozira ob maketi rusko-iranskega kamikaza brezpilotnega letalnika Shahed-136, ki je bil del razstave uničenih ruskih vojaških vozil in orožja med ruskim napadom na Ukrajino. FOTO: Reuters
Letalniki, namenjeni napadom na dolge proge, taki, kot recimo trenutno letijo nad Dubajem, so nekoliko različni. Nekoliko več dela je na njihovi obliki in aerodinamičnosti, saj lahko dosegajo cilje tudi več sto kilometrov stran. Najbolj uporabljani s strani Irana so droni Shahed – trimetrski kompaktni napadalniki, ki so poceni in se zlahka skrijejo opazovalcu. V prikolico tovornjaka jih gre tudi po 6 ali 7. Letijo dokaj nizko, izognejo se protizračni obrambi, programirani za let na točno določeno točko. Nosijo tudi do 50 kilogramov eksploziva, poganja pa jih preprost motorček in zelo osnovni računalniški ukazi. Motilci signala in ovire jih zmedejo, kar se pri nizkoletečem letu pogosto zgodi. Marsikateri dron, namenjen na taktičen cilj, se tako raztrešči na naključnem stanovanjskem bloku, ki stoji na njegovi poti.
Drug pristop predstavljajo hipersonični izstrelki. Ti letijo na visoki višini, a s tako hitrostjo, da je protizračna obramba povsem neuporabna. Doseg imajo tudi po 2500 kilometrov, orientirajo pa se povsem primitivno, po GPS signalu.
Puške, ki niso več podobne puškam
Ob pogledu na novejše ročno strelno orožje lahko pozabimo na klasične puške. Novodobne variacije so več kot polovico lažje kot nekoč, veliko dizajna spominja na 3D print. Ohišje je iz umetnih materialov, skeletno, omogoča enostavne modifikacije. Pridružena oprema je visoko tehnološka in posega na vsa področja, ki si jih lahko zamislimo. Od neverjetno dovršenih tkanin, do optičnih rešitev, umetne inteligence. Moderna vojna je trg, ki ni več skrit stricem iz ozadja, ampak povsem odprt za podjetništvo, v njem pa posredno sodelujejo tudi podjetja in vsem znane blagovne znamke, za katere ne bi nikdar rekli. Le, da se s tem ne hvalijo na družbenih omrežjih.
