Kakšen bo svet leta 2100? Znanstvenike optimizem zapušča

Mnogi se ob vedno bolj vročih poletjih ter naravnih katastrofah, ob vedno več vojnah in hitrem tehnološkem napredku sprašujejo, kako bo videti življenje na Zemlji ob koncu tega stoletja. A napovedi znanstvenikov niso prijetne. Če človeštvu ne bo uspelo občutno zmanjšati izpustov toplogrednih plinov, nas lahko že leta 2100 čakajo potopljena mesta, uničujoče suše, siloviti požari in na milijone smrti zaradi vročine, piše Daily Mail.

Znanstveniki opozarjajo, da bodo največje posledice podnebnih sprememb občutili povsem običajni ljudje. Gladina morja bo naraščala, vremenski pojavi pa bodo postajali vse bolj ekstremni in uničujoči. Profesorica Julienne Stroeve z londonske univerze UCL je opozorila, da se bodo posledice podnebnih sprememb stopnjevale skozi celotno stoletje, če izpustov toplogrednih plinov ne bomo zmanjšali. Stopnjevanje se je po njenem mnenju pravzaprav že začelo, dokaz za to pa sta dva zaporedna rekordno vroča junija, ki smo ju zabeležili v Evropi iz tudi ZDA.

Svet bo vse bolj vroč in suh

Pa če ne začnemo pri najbolj pesimističnem scenariju, ampak nekje v sredini. Po tem podnebnem scenariju bi bila lahko povprečna temperatura na svetu do leta 2100 približno 2,7 stopinje Celzija višja kot v predindustrijskem obdobju. Po najbolj črnem scenariju pa bi se lahko svet segrel celo za 4,4 stopinje. Posledice slednjega bi bile grozljive. Število ljudi, ki živijo na sušnih območjih, bi se lahko z današnjih približno 2,3 milijarde povečalo na kar pet milijard. V Evropi naj bi se močno povečala tudi nevarnost hudih suš. Vročina pa ne bo pomenila le vročih in suhih poletij. Po nekaterih ocenah bi lahko do konca stoletja samo v Evropi zaradi nje umrlo okoli 5,8 milijona ljudi. Med najbolj prizadetimi mesti naj bi bila Barcelona.

Segrevajo pa se seveda tudi oceani, ledeniki se topijo, gladina morja pa narašča. Več kot polovica svetovnih ledenikov bi lahko do leta 2100 izginila, piše Daily Mail, Alpe pa bi lahko po bolj pesimističnem scenariju izgubile približno tri četrtine ledenikov. Nekatere ocene nakazujejo, da bi se lahko gladina morja ob nadaljnjem povečevanju izpustov ogljikovega dioksida dvignila tudi za 1,9 metra. To bi ogrozilo številna obalna mesta in domove milijonov ljudi, škodo bi utrpela tudi slovenska obalna mesta.

Požari, poplave in silovite nevihte

Na nekaterih območjih bo dežja manj, drugod pa bo deževalo v kratkih in silovitih nalivih. Ko voda udari ob izsušeno in otrdelo zemljo, se nevarnost hudourniških poplav močno poveča. Toplejši oceani bi lahko pogosteje ustvarjali tudi izjemno močne tropske nevihte. Posebej izpostavljeni bi bili deli Japonske, Indonezije, Filipinov in juga ZDA. Ob tem naj bi bili obsežni gozdni požari do leta 2100 približno 50 odstotkov pogostejši kot so danes. Kombinacija vročine, suše in pomanjkanja padavin bi lahko nekatere pokrajine spremenila v goreči pekel.