Karner: Če sem kralj dopinga, je Pliva proizvajalec dopinga

CELOVEC – Mihael Karner je še vedno v priporu v Celovcu, saj so ga skupaj z ženo Alenko, ki so jo pred kratkim izpustili, aretirali zaradi suma spletne prodaje nedovoljenih dopinških preparatov. Za Reporter je povedal, da ne ve, zakaj so ju sploh prijeli, saj da je avstrijsko sodišče »podleglo neutemeljenim očitkom«.

Nesorazmerje ZDA – Evropa

Američani so imeli nekaj dokazov med letoma 2000 in 2008, takrat pa v slovenski in avstrijski zakonodaji priporni razlog ni obstajal, zatrjuje. Ne razume niti tega, da je kazen za očitana dejanja v ZDA 40 let zapora, v Avstriji pa največ tri.

Prizadeta družina

Prizadela ga je medijska gonja, saj so ga označili za dopinškega kralja, plačal je veliko ceno, povzročili pa so mu tudi poslovno škodo: »Doživeli smo tragično smrt ženinega strica Danila Slivnika /.../, hčerke imajo psihične travme, saj so bile priča najini aretaciji,« pravi.

Če je tako, je Pliva proizvajalec dopinga

Zatrjuje tudi, da je doping termin, ki je rezerviran zgolj za šport, ljudje pa ga radi zamenjujejo s hormoni, ki jih sicer proizvajajo svetovno znana farmacevtska podjetja: »Če imajo mene za prodajalca dopinga, potem je Pliva proizvajalec dopinga.« Nevarnejši od anaboličnih steroidov je celo ženski hormon estrogen, ki pa je tudi v ZDA legalen, še dodaja.

Zemljišča kupil pred nastopom Jankovića

Očitke o pranju denarja zavrača, glede nepremičninskega projekta v Ljubljani, stanovanjskega kompleksa Urbana oaza, pa pojasnjuje, da je pred leti (med 2002 in 2004) kupil polovico zemljišč, kjer je želel postaviti tovarno generičnih zdravil. Investicija se ni izšla, povezave z Jankovićem in njegovima sinovoma pa ostro zavrača. Z njim se je trikrat srečal, z mestnimi svetniki SDS pa se je v zvezi s tem sestal tudi pokojni Slivnik. Ljubljanski mestni svet je namreč namembnost zemljišč spremenil in na območju dovolil stanovanjsko gradnjo.

Odločitev o izročitvi ni dokončna

Zakonca Karner bosta lahko ZDA izročena šele po odločitvi avstrijskega pravosodnega ministrstva, seveda, če sodišče njuni pritožbi ne bo ugodilo. Morda se pritožita še na Evropsko sodišče za človekove pravice, je pa njun odvetnik Marko Bošnjak povedal, da bi lahko Slovenija po diplomatski poti opozorila na okoliščine, ki se kažejo v tem primeru.