Kje bi lahko počilo med Natom in Rusijo? V središču je območje, široko le 65 kilometrov (VIDEO)

Medtem ko se hipotetični spopad med Natom in Rusijo pogosto obravnava predvsem kot oddaljen scenarij, se v Evropi kopičijo incidenti, ki kažejo, kako hitro bi se lahko posamezen dogodek razširil. V ozadju ostaja vojna v Ukrajini, ob kateri se povečujejo tudi tveganja napačnih ocen in neposrednega soočenja med Rusijo ter državami članicami Nata. Na platformi Polymarket se je 20. septembra pogodba, vezana na možnost, da bi do konca leta 2026 prišlo do vsaj enega neposrednega vojaškega spopada med ruskimi oboroženimi silami in oboroženimi silami katere od članic Nata, trgovala pri približno 30 centih za dolar. Trg je torej dogodku pripisoval približno 30-odstotno verjetnost. Za krajše obdobje, do konca oktobra, je bila cena približno 16 centov oziroma 16 odstotkov.

Gre za tržno oceno in ne za uradno vojaško napoved. Vrednost takšnih pogodb se lahko hitro spreminja glede na informacije, pričakovanja in ravnanje udeležencev. Ob nadaljevanju vojne med Rusijo in Ukrajino se zato postavlja vprašanje, kje bi lahko prišlo do prvega neposrednega vojaškega incidenta med Rusijo in članico Nata. Ena od najbolj občutljivih točk je območje Kaliningrada.

Kaliningrad in koridor Suwalki

Kalininingradska oblast je rusko ozemlje ob Baltskem morju, ki je fizično ločeno od preostanka Rusije. Na zahodu meji na Poljsko, na jugu in vzhodu na Litvo, na severu pa na Baltsko morje. Regija ima velik strateški pomen. V njej je sedež ruske Baltske flote, poleg tega pa je pomembno vojaško in logistično območje. Zaradi svoje lege je Kaliningrad hkrati ruska prednja vojaška postojanka v bližini držav članic Nata in območje, ki bi bilo v morebitnem konfliktu samo zelo ranljivo.

Med Rusijo in Kaliningradom ni neposredne kopenske povezave. Kopenske poti do ruske enklave vodijo prek ozemlja držav članic Evropske unije in Nata, medtem ko pomorske poti potekajo prek Baltskega morja. Na drugi strani je koridor Suwalki oziroma Suwałki Gap. Gre za približno 65 kilometrov široko območje ob meji med Poljsko in Litvo, ki leži med Kaliningradom na zahodu in Belorusijo na vzhodu. Za Nato je območje izjemno pomembno, saj predstavlja kopensko povezavo Poljske z Litvo ter posledično z Latvijo in Estonijo. V primeru vojaške krize bi bila ta povezava pomembna za premikanje enot in opreme proti baltskim državam.

Za Rusijo pa je Kaliningrad območje, ki bi lahko v primeru večjega konflikta ostalo odrezano od preostanka države. Prav zaradi tega se v analizah varnostnih razmer pogosto pojavljata skupaj: Kaliningrad in koridor Suwalki predstavljata dve strani iste strateške dileme.

V ospredju tudi vojaške zmogljivosti

Rusija ima v Kaliningradu nameščene različne raketne in protiletalske sisteme. Med njimi so sistemi Iskander-M, protiladijske rakete in sistemi zračne obrambe S-400 ter Pantsir. Kljub temu je Rusija po začetku invazije na Ukrajino del kopenskih sil iz Kaliningrada umaknila. Po navedbah evropskega uradnika, ki jih je maja objavila organizacija International Crisis Group, se je število kopenskih vojakov v regiji zmanjšalo približno za 80 odstotkov v primerjavi z obdobjem pred vojno. Pomorske in zračne zmogljivosti naj bi medtem ostale večinoma nedotaknjene.

Del enot in opreme je bil premeščen v Ukrajino. Na vzhodnem krilu Nata se je medtem vojaška prisotnost povečala. Združene države imajo na Poljskem približno 10.000 vojakov na rotacijski osnovi, Nemčija pa v Litvi vzpostavlja brigado, ki naj bi sčasoma štela približno 4800 pripadnikov. Poljska, Litva, Latvija in Estonija obenem povečujejo obrambne zmogljivosti, krepijo zračno obrambo ter izboljšujejo infrastrukturo, ki bi jo bilo mogoče uporabiti za hitro premikanje vojaških enot.

Območje, kjer se stikata dve vojaški geografiji

Koridor Suwalki je zaradi svoje geografije zahtevno območje. Pokrajino zaznamujejo gozdovi, jezera in močvirja, prometne povezave pa so omejene. Po navedbah International Crisis Groupa območje prečkajo dve glavni cestni povezavi in ena železniška povezava. Litva načrtuje tudi izboljšave prometne infrastrukture, pomemben projekt pa je Rail Baltica, ki bo dolgoročno izboljšal železniško povezljivost baltskih držav s preostalim delom Evrope.

V morebitnem konfliktu bi bila sposobnost Nata, da hitro pripelje okrepitve do Litve, Latvije in Estonije, zato ena od ključnih vprašanj. Hkrati bi bila za Rusijo pomembna možnost ohranitve povezave s Kaliningradom. Prav tu se srečata dve nasprotujoči si strateški logiki.

Dva različna scenarija

Ruski vojaški analitiki Kaliningrad primerjajo z nekdanjim Zahodnim Berlinom – ozemljem, ki je geografsko ločeno in ga je v primeru velikega konflikta mogoče izolirati. V enem od možnih scenarijev bi Nato po morebitnem ruskem napadu na baltske države poskušal nevtralizirati ruske vojaške zmogljivosti v Kaliningradu. To bi lahko vključevalo zračne napade, uporabo daljinskega orožja ter ukrepe za omejitev delovanja ruske Baltske flote. Rusija bi se v takšnem scenariju lahko skušala odzvati z vzpostavitvijo kopenske povezave s Kaliningradom. To bi pomenilo premikanje sil prek Belorusije proti območju koridorja Suwalki in s tem neposreden stik z ozemljem članic Nata.

Nato bi lahko isto situacijo videl povsem drugače: ruski poskus zavzetja koridorja Suwalki bi pomenil napad na ozemlje Poljske ali Litve in bi lahko sprožil odziv zavezništva. Zato je območje tako občutljivo. Ukrep, ki ga ena stran razume kot obrambnega, bi druga lahko razumela kot pripravo na napad. Posebno pozornost vzbuja ruska posodobljena jedrska doktrina iz novembra 2024. Med nevarnostmi, ki jih Rusija povezuje z jedrskim odvračanjem, so tudi dejanja nasprotnika, katerih cilj je izolacija dela ruskega ozemlja oziroma onemogočanje dostopa do pomembnih prometnih povezav.

To je pomembno tudi za razpravo o Kaliningradu. Vendar to ne pomeni, da bi Rusija morebitno blokado Kaliningrada samodejno obravnavala kot razlog za uporabo jedrskega orožja. Doktrina določa širše pogoje za njegovo uporabo, med drugim v primeru konvencionalne agresije, ki bi po ruskem dojemanju predstavljala kritično grožnjo suverenosti ali ozemeljski celovitosti Rusije oziroma Belorusije. Jedrsko orožje tako ostaja del ruskega odvračanja, vendar mednarodni analitiki opozarjajo, da bi bila vsaka takšna eskalacija izjemno nevarna.

Zakaj je Suwalki tako pomemben?

International Crisis Group, IISS, RAND, CSIS in drugi raziskovalni centri že več let opozarjajo na strateški pomen območja. IISS izpostavlja povezavo med kopenskimi in pomorskimi oskrbovalnimi potmi proti baltskim državam. Rusija bi lahko z raketami, brezpilotnimi letalniki, minami, elektronskim bojevanjem in napadi na infrastrukturo otežila prihod okrepitev Nata. RAND opozarja na skoraj zrcalno ranljivost obeh strani: Nato je zaskrbljen zaradi povezav z baltskimi državami, Rusija pa zaradi svoje kopenske izoliranosti v Kaliningradu.

CSIS je koridor Suwalki primerjal s tako imenovanim Fulškim koridorjem oziroma Fulda Gapom iz časa hladne vojne in opozoril na njegovo strateško občutljivost. Toda nekateri analitiki opozarjajo tudi, da je opis Suwalkija kot »Ahilove pete Nata« lahko pretiran. Vstop Finske in Švedske v Nato je namreč spremenil strateško sliko v Baltskem morju in zmanjšal odvisnost baltskih držav od ene same kopenske povezave.

Na območju vzhodnega krila Nata se že dogajajo incidenti, ki zahtevajo odziv zavezništva. Eden od njih se je zgodil 14. septembra, ko je italijansko bojno letalo v okviru Natovega nadzora zračnega prostora nad Litvo sestrelilo brezpilotni letalnik, ki je v Litvo priletel iz smeri Belorusije. Litovske oblasti so domnevale, da je šlo za ruski tip brezpilotnega letalnika Gerbera. Sam incident še ne pomeni neposrednega spopada med Natom in Rusijo, saj ni bilo ugotovljeno, da je bila Litva cilj napada. Kaže pa, kako hitro lahko incident v neposredni bližini ruske, beloruske in Natovega ozemlja postane varnostni problem širših razsežnosti.

Največje tveganje je napačna ocena

Prav zato analize Kaliningrada in Suwalkija ne govorijo nujno o tem, da je vojna med Natom in Rusijo neizogibna. Nasprotno, International Crisis Group poudarja, da imata tako Rusija kot Nato močan interes, da bi se neposrednemu spopadu izognila. Problem je drugje: obe strani se lahko bojita, da druga pripravlja napad. V okolju, kjer so vojaške sile blizu druga drugi, kjer je časa za odločanje malo in kjer imajo države zelo različne predstave o tem, kaj pomeni obrambni in kaj napadalni ukrep, lahko napačna ocena hitro sproži verigo dogodkov, ki jih je pozneje težko ustaviti.

Ocena Polymarketa o približno 30-odstotni možnosti neposrednega vojaškega spopada do konca leta zato ni napoved, da bo do vojne prišlo. Gre za trenutno tržno oceno udeležencev platforme. Prav tako takšna številka ne pomeni 30-odstotne možnosti jedrske vojne. Toda že sama pozornost, ki jo varnostni analitiki namenjajo Kaliningradu in koridorju Suwalki, kaže, zakaj je to območje eno od najbolj občutljivih stičišč med Rusijo in Natom. V primeru večje krize bi bila prav tam meja med posrednim in neposrednim konfliktom lahko zelo tanka, poroča Jutranji list.