Razmere na Bližnjem vzhodu so po premirju, ki je stopilo v veljavo 17. junija, zdaj znova eskalirale. Združene države Amerike so začele obsežen val letalskih in raketnih napadov na Iran ter ponovno uvedle sankcije na prodajo iranske nafte. Gre za neposreden odgovor na nedavne napade na tri komercialne ladje (tankerje pod zastavami Maršalovih otokov, Liberije in Savdske Arabije) v Omanskem zalivu oziroma v bližini strateško pomembne Hormuške ožine. Katar in Savdska Arabija sta za napade na svoj tanker z utekočinjenim plinom oziroma supertanker z nafto obtožila uradni Teheran. Savdsko plovilo je poškodovano, katarskemu pa grozi eksplozija.
Zaradi teh dogodkov je Bela hiša preklicala posebno licenco, ki jo je izdala junija in s katero je v sklopu dogovora o ponovnem odprtju ožine ublažila dolgoletne sankcije proti Iranu. Neimenovani uradnik Trumpove administracije je za CNN izjavil: »To je kazen. In ne bo se končalo tako hitro.« Ameriško vrhovno poveljstvo (CENTCOM) je prek družbenih omrežij sporočilo, da je bila iranska agresija neupravičena, nevarna in predstavlja očitno kršitev premirja, ameriška operacija pa je namenjena zaščiti nedolžnih civilnih posadk in mednarodnih trgovskih poti. Ameriška vojska je v sredo sporočila, da je zadela več kot 80 ciljev v Iranu. Tarče napadov so bili sistemi protizračne obrambe, protiladijske rakete in več kot 60 manjših čolnov, ki pripadajo Iranski revolucionarni gardi (IRGC).
Eksplozije v iranskih pristaniščih in odziv Teherana
Iranski državni mediji (BBC, AP in Sky News prav tako potrjujejo navedbe) poročajo o močnih eksplozijah na jugu države. Prizadeta so luška mesta Bandar Abas in Sirik ter otok Kešm (Qeshm). Izstrelki so menda zadeli komercialni pomol v Siriku (kjer je šest projektilov zadelo območje pomola Taheroui), ribiško pristanišče v vasi Ziarat ter civilne ribiške ladje v Bandar Abasu. Po poročanju televizije IRIB je bil tarča napada tudi telekomunikacijski stolp v Bandar Abasu, v Siriku pa je bilo zaradi drobcev izstrelkov ranjenih več ljudi. Iransko ministrstvo za zunanje zadeve je ostro obsodilo ameriške napade in Washington obtožilo resne kršitve prejšnji mesec podpisanega Islamabadskega sporazuma, s katerim sta strani poskušali končati vojno. Teheran je napovedal, da bo sprejel vse ukrepe za zaščito svojih nacionalnih interesov in varnosti.
Iranska revolucionarna garda (IRGC) se je hitro odzvala s povračilnimi ukrepi. Sporočili so, da so v skupni operaciji z raketami in droni napadli 85 ameriških vojnih lokacij, natančneje oporišča pete ameriške flote v Bahrajnu in zračno bazo Ali Al Salem v Kuvajtu. Prav tako trdijo, da so sestrelili ameriško brezpilotno letalo MQ-9, ki je poskušalo motiti njihovo operacijo. V Bahrajnu so se zaradi napadov oglasile sirene za zračno nevarnost, tamkajšnje ministrstvo za notranje zadeve pa je prebivalce pozvalo k mirnosti in umiku v najbližja zaklonišča. Kuvajtska vojska je potrdila, da njena protiletalska obramba trenutno odbija napade sovražnih raket in dronov, vendar njihovega izvora uradno niso navedli.
Obe strani razglasili zmago
Najnovejši spopadi pomenijo hud udarec krhkemu premirju, ki sta ga državi ob posredovanju Pakistana dosegli 17. junija v Švici s podpisom začasnega sporazuma in memoranduma o razumevanju v 14 točkah. Ta dogovor je sledil večmesečni vojni, ki se je začela konec februarja z napadi na Iran. Prva kratka prekinitev ognja je bila razglašena 8. aprila 2026, junijski sporazum pa je nato formalno končal večje vojaške operacije, po čemer sta obe strani razglasili zmago. Iranski klerikalni vrh je obdržal oblast in okrepil nadzor nad Hormuško ožino. Ameriški predsednik Donald Trump je prav tako razglasil zmago, čeprav njegovi prvotni cilji (uničenje iranskih jedrskih in raketnih zmogljivosti, zaustavitev napadov na sosednje države in ustvarjanje pogojev za strmoglavljenje iranske oblasti) niso bili izpolnjeni.
Novi ameriški napadi so se začeli ravno v času, ko se Donald Trump v Turčiji udeležuje vrhovnega zasedanja zveze NATO, kjer bo varnost plovbe skozi Hormuško ožino ena glavnih tem. Trump je pred tem čez vikend izjavil, da so mirovni pogovori z Iranom za teden dni preloženi zaradi pogreba preminulega vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja. Zaradi izrednih razmer in ameriških napadov je iranski predsednik Masud Pezeškijan nujno prekinil obisk v Iraku. Pezeškijan se je mudil v iraškem mestu Nadžaf, kjer je potekalo večdnevno slovo od ajatole Hameneja, čigar telo so tja prepeljali v torek. Po poročanju agencije IRNA je Pezeškijan Nadžaf zapustil v zgodnjih jutranjih urah po lokalnem času in se nemudoma vrnil v Teheran.
Množica žalujočih obkroža konvoj, ki prevaža krsto umorjenega iranskega vrhovnega voditelja Alija Hameneja med pogrebno procesijo v Nadžafu 8. julija 2026. FOTO: Qassem Al-kaabi Afp
