Srbija bi lahko ostala brez do 1,5 milijarde evrov evropskih sredstev. Kot poročajo tuji mediji, v Evropski komisiji resno razmišljajo o prekinitvi financiranja zaradi nazadovanja na področju demokracije, pritiskov na pravosodje, zatiranja protestov in vse tesnejših vezi Beograda z Moskvo. Čeprav Srbija ni članica Evropske unije, ima od odprtja pristopnih pogajanj leta 2014 dostop do določenih evropskih skladov in nepovratnih sredstev, namenjenih pravnim in institucionalnim reformam. Morebitna ustavitev izplačil bi dodatno zapletla že tako občutljiv širitveni proces Unije, še posebej v času, ko nekatere druge države kandidatke pospešujejo svojo pot proti članstvu.
Evropska komisarka za širitev Marta Kos je opozorila, da v Bruslju z veliko zaskrbljenostjo spremljajo dogajanje v Srbiji. Izpostavila je zakone, ki spodkopavajo neodvisnost sodstva, pritiske na proteste in nenehno poseganje v delo neodvisnih medijev. Ob tem je poudarila, da Komisija preverja, ali Srbija še izpolnjuje pogoje za črpanje denarja iz finančnih instrumentov Evropske unije. Po navedbah več evropskih uradnikov, ki se ukvarjajo s širitveno politiko, se je v zadnjih tednih v Komisiji okrepilo razpoloženje, da bi Beogradu ta sredstva odrekli. Bruselj je že javno kritiziral reforme pravosodja, ki jih je uvedla oblast predsednika Aleksandra Vučića, medtem ko se ta že več mesecev spopada z množičnimi protesti. Srbski veleposlanik pri Evropski uniji in glavni pogajalec z Brusljem Danijel Apostolović vztraja, da do takšnega razpleta ne bo prišlo. Poudaril je, da Srbija ne odstopa od cilja polnopravnega članstva v Evropski uniji in da z Evropsko komisijo vodi intenzivne pogovore.
Ljudje na protestu proti vladavini predsednika Aleksandra Vučića, 14. februar 2026. FOTO: Djordje Kojadinovic Reuters
Ena glavnih spornih točk ostaja sveženj zakonov, ki predvideva prestrukturiranje sodišč ter spreminja način imenovanja sodnikov in tožilcev. Marta Kos je že ob predstavitvi teh sprememb opozorila, da gre za resen korak nazaj. Pomembno težo bo imelo tudi pričakovano mnenje Beneške komisije, pravnega svetovalnega telesa Sveta Evrope, ki naj bi konec meseca objavila presojo spornih sprememb. Prav to mnenje bi lahko postalo odločilen trenutek za morebitno zamrznitev financiranja. V Bruslju pričakujejo, da bo Beograd svojo zakonodajo uskladil s priporočili komisije, srbska stran pa zatrjuje, da bo to storila takoj po prejemu mnenja.
Evropski denar, tesni odnosi z Moskvo
Evropska unija ostaja največja posamezna finančna podpornica Srbije. Med letoma 2021 in 2024 ji je odobrila več kot 586 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Ob tem je na voljo še do 1,5 milijarde evrov, vendar le, če država izvede zahtevane reforme. Po podatkih srbske vlade je Srbija od leta 2000 iz evropskih skladov in naložb prejela več kot sedem milijard evrov. A prav tu se zapleta. Beograd že leta vodi tvegano zunanjo politiko, v kateri po eni strani računa na evropski denar, po drugi pa ohranja tesne odnose z Moskvo. Direktorica balkanske organizacije za človekove pravice YIHR Sofija Todorović je opozorila, da so medijske svoboščine in vladavina prava v Srbiji »v zelo slabem stanju«. Opozorila je na pritisk oblasti na novinarje in Evropsko komisijo pozvala, naj ukrepa, preden Srbijo zajame skoraj popolna tema.
Evropska komisarka za širitev Marta Kos je opozorila, da v Bruslju z veliko zaskrbljenostjo spremljajo dogajanje v Srbiji. FOTO: Jože Suhadolnik
Da v Bruslju zmanjkuje potrpljenja, je bilo jasno že v lanskem novembrskem poročilu o napredku Srbije na poti v EU. V njem so opozorili na nazadovanje in na protievropsko retoriko, ki prihaja z najvišjih ravni srbske politike. Napetosti so dodatno narasle decembra, ko se Vučić ni udeležil vrha EU in Zahodnega Balkana. Srbski predsednik, ki je tudi med vojno v Ukrajini ohranjal tesne stike z Moskvo, je javno izražal nezadovoljstvo zaradi počasnega napredka pristopnih pogajanj. Februarja je skupaj z albanskim kolegom sporočil, da bi Srbija raje videla tesnejše gospodarsko povezovanje z Evropsko unijo, na primer dostop do enotnega trga in območja prostega gibanja, kot pa polnopravno politično članstvo. Marta Kos je ta predlog zavrnila z jasnim sporočilom, da bi morala Srbija tudi za tak model izvesti resne reforme.
Pod drobnogledom se je država znova znašla prejšnji mesec, ko so se pojavila poročila o nasilju in nepravilnostih na lokalnih volitvah ter o policijski raciji na eni od univerz. Po njej je prišlo do spopadov med študenti in policijo. Kot poročajo tuji mediji, je prav to zaporedje dogodkov skupaj z vztrajno bližino Moskvi v Bruslju sprožilo občutek, da so odnosi med Evropsko unijo in Beogradom dosegli točko preloma. »Od države kandidatke pričakujemo tudi, da stoji ob naši strani v zunanji politiki in da se veliko trdneje uskladi z našimi stališči,« je dejala Marta Kos.
Če želi Srbija ohraniti evropsko podporo, bo morala Bruslju očitno pokazati več kot le besede. Vprašanje je, ali je Beograd pripravljen narediti korak proti Evropi ali pa bo še naprej lovil ravnotežje med Brusljem in Moskvo.
