Lava bo še dolgo bruhala, od decembra je bilo že pet izbruhov

Nedavni niz vulkanskih izbruhov iz razpok na zemeljski površini polotoka Reykjanes na jugozahodu Islandije bi lahko trajal še desetletja, je pokazala zadnja objavljena študija v znanstveni reviji Terra Nova. Na prizadetem območju ob mestu Grindavik leži tudi edino mednarodno letališče na otoku in več geotermalnih elektrarn.

Raziskovalci so objavili analizo podatkov zadnjih treh let in jih primerjali s kemičnimi in fizikalnimi lastnostmi magme, in to z več lokacij na polotoku Reykjanes. Ugotovili so, da magma prihaja iz povezanega srednje velikega podzemnega rezervoarja na globini med 9 in 11 kilometri, ki se razteza 10 kilometrov v dolžino. Podzemni rezervoar magme naj bi se izoblikoval nekje med letoma 2002 in 2020.

Pomembna ugotovitev študije je, da zadnji izbruhi lahko predstavljajo začetek dolgotrajne vulkanske aktivnosti. Njenega trajanja ni mogoče napovedati. Čeprav je vulkanska aktivnost na Islandiji pogosta, so izbruhi pri ognjenikih bliže središču otoka trajali navadno le nekaj dni ali pa tednov. Izbruhi lave iz zemeljskih razpok pa lahko po zadnjih podatkih trajajo neprimerno dlje.

Izbruhe iz razpok na polotoku Reykjanes vidijo tudi iz 55 kilometrov oddaljene prestolnice Reykjavik. FOTO: Reuters

Niz magmatskih izbruhov iz razpok na polotoku Reykjanes, ki je približno 55 kilometrov oddaljen od prestolnice Reykjavik, se je začel leta 2021, in sicer potem ko na tem območju več sto let niso poročali o nobeni vulkanski aktivnosti. Samo od decembra lani pa je bilo že pet izbruhov in morali so večkrat evakuirati prebivalce okoliškega ribiškega mesta Grindavik.

Na Islandiji je ta hip 33 aktivnih vulkanskih sistemov, kar je največ v Evropi.