Leteči teroristi napadajo ljudi ter jim kradejo hrano: najdemo jih tudi pri nas

Potem ko so istrska turistična mesta očistila velika odlagališča odpadkov, kjer so se hranili galebi, ti zdaj hrano iščejo v urbanih območjih. Napadajo ljudi ter jim kradejo hrano, lotijo ​​se tudi tistih, za katere mislijo, da želijo škodovati njihovim mladičem, ki se ravno učijo leteti. V Splitu so nedavno napadli žensko, ko je v večernih urah vstopala v stanovanje.

Ptiči so postali prava nadloga. »Galebi se zbirajo tam, kjer je hrana, kjer so smeti. Zato imajo več gnezd na ravnih strehah stolpnic nad trgovinami in pekarnami. Tam zlahka dobijo hrano, lažje, kot da bi lovili ribe, česar si pravzaprav želimo. S to akcijo želimo galebe vrniti v njihove naravne habitate, to so pečine in otoki. Prav tako apeliramo na otroke in vse ostale, da ptic ne hranijo, saj potem ostanejo v okolici in se vračajo ter povzročajo težave. Zavest o tem bi morala biti širša, če se želimo izogniti napadom na ljudi, ki jih je vse več,« pravi Branko Jurić, direktor Veterinarske bolnišnice Poreč, ki ima edina na Hrvaškem dovoljenje pristojnega ministrstva za nameščanje umetnih jajc v gnezda galebov, da bi zmanjšali njihovo populacijo v urbanih območjih.

Niti v notranjosti Slovenije niso več redki. FOTO: Matej Družnik

Jurić pravi, da se je število galebov v Poreču, Rovinju in Novigradu zmanjšalo, odkar izvajajo akcijo. V Poreču kar za 60 odstotkov, v tamkajšnjih hotelskih četrtih pa tudi do 80 odstotkov. In prav zato poziva vse občane, ki imajo na svojih strehah galebja gnezda, da se obrnejo nanje. Vendar samo menjava jajc ni dovolj, zato je mesto Pulj v svoje komunalne predpise uvedlo prepoved hranjenja ptic na javnih površinah.

Pojasnjuje, da so galebi, potem ko so istrska turistična mesta očistila velika odlagališča, kjer so se hranili, sedaj prišli v urbana območja iskat hrano, zato se pogosto zadržujejo v bližini zabojnikov za smeti. Njihovi iztrebki so polni salmonele, zato prenašajo tudi bolezni.