Menjave na vodstvenih položajih v avtomobilski industriji niso redkost. A toliko kot lani jih ni bilo že dolgo. Razlogov je več, pogosto gre za interno problematiko, izzive oziroma že kar težave na poti v elektrifikacijo, tudi pritisk novih, kitajskih tekmecev. Začnimo z avtomobilskim podjetjem, ki je za naše industrijsko okolje najbolj pomembno, Renaultom. Francoski družbi gre po hudih težavah v času korone in že prej očitnih posledicah spektakularne odstavitve prejšnjega šefa Carlosa Ghosna zdaj kar dobro. Arhitekt te obnove, tako imenovane Renaulution, je bil Italijan Luca de Meo, ki je junija nepričakovano zapustil direktorski položaj in se preselil v modno industrijo. Nasledil ga je domačin François Provost, ki smo ga spoznali, ko je potrdil, da bo novega twinga izdeloval novomeški Revoz in da bosta tam nastajala še dva sorodna modela znamk Nissan in Dacia. Zadnja Provostova poteza je bila, da skoraj povsem opušča dejavnosti mikromobilne enote Mobilize in šele prihajajočega električnega štirikolesnika duo, ki naj bi nasledil nekdanjega twizzyja. Renaultov partner Nissan je še vedno v težavah, napovedali so ostre reze v smislu zmanjševanja števila zaposlenih in zapiranja tovarn, vse to zdaj od aprila izvaja novi šef, Mehičan Ivan Espinosa.

François Provost je po nenadnem odhodu Luce de Mea sredi leta prevzel vajeti v Renaultu. FOTO: Gašper Boncelj
Menjava se je zgodila tudi na vrhu ameriško-evropskega koncerna Stellantis. Dolgoletni čarovnik za dobre poslovne številke, Portugalec Carlos Tavares, je konec 2024. odšel iz podjetja, junija ga je nasledil Italijan Antonio Filosa, ki popravlja stanje v veliki skupini. Menda bo namesto ostrega rezanja stroškov meril na večje prodajne količine, a ima koncern v Evropi veliko znamk, ki se z modeli včasih prekrivajo. Filosa je zelo nezadovoljen z napovedanimi ukrepi Evropske komisije. Stellantis ima v Evropi daleč največji delež na področju lahkih gospodarskih vozil, tu naj bi bila elektrifikacija oziroma zmanjševanje izpusta CO2 najtežja, zato bi radi bolj sproščene časovne roke.
Menjave tudi na drugih pomembnih položajih
Volkswagen je bil tako kot Renault v uradni izjavi kar zadovoljen z reševalnim paketom EU, a tudi pri njih se dogaja marsikaj. Prvi mož skupine Oliver Blume je bil kar nekaj časa hkrati šef njihove nekoč najbolj donosne znamke Porsche. Ker ima slednja težave, ni bilo presenetljivo, da bo Porsche dobil novega vodilnega, to bo Nemec Michael Leiters, ki prihaja iz McLarna. Z načrtovanim ekspresnim prehodom le na elektriko ni šlo vse po načrtih niti družbi Volvo Cars, kjer se je konec marca čez noč poslovil Škot Jim Rowan, k vodenju podjetja pa se je iz pokoja vrnil prejšnji dolgoletni prvi mož, domačin Håkan Samuelsson.

Milan Nedeljković bo prvi človek tako pomembne družbe, kot je BMW. FOTO: Ronny Hartmann/AFP
Bolj mirna je menjava pri BMW, kjer velja pravilo, da mora direktor, ko dopolni 60 let, vodstveno kariero (pri njih) končati. Tako zdaj z vrha odhaja Nemec Oliver Zipse, predsednik uprave bo postal Milan Nedeljković, po rodu iz Kruševca v Srbiji, ki se je šolal v Nemčiji in ZDA, v podjetju je že več kot 20 let, doslej je nadzoroval proizvodnjo celotne skupine. Družbi BMW sicer ne gre slabo, a mora okrepiti položaj na Kitajskem. Južnokorejska Kia je nedavno imenovala novega evropskega šefa: Su Hang Čang, doma iz Južne Koreje, naj bi ustavil padec prodaje in okrepil delež električnih modelov.
Med novimi direktorji ima največ dela šef Stellantisa.
Veliko je bilo menjav tudi na drugih pomembnih položajih. Pri Renaultu je čez noč odšel šef uspešne znamke Dacia Denis Le Vot, namesto njega jo zdaj vodi Nemka Katrin Adt. Prav tako je podjetje na hitro zapustil priznani oblikovalec Gilles Vidal in se vrnil v Stellantis. Iz Mercedesa odhaja dolgoletni vodja celotnega oblikovanja Gorden Wagener, menja ga precej mlajši Bastian Baudy, Nemec, ki je prej vodil oblikovanje športne enote AMG. Pri Mercedesu pa, kot nam je dejal, vodja zunanjega oblikovanja ostaja Slovenec Robert Lešnik.
Mercedes je zamenjal vodjo oblikovanja, Robert Lešnik ostaja.