
Galerija

Malo je poročenih parov, ki se lahko pohvalijo z osemdesetletno skupno potjo, a 99-letna Kermit in Betty Eastman iz mesta St. Cloud v ameriški zvezni državi Minnesoti sta ena od njih. Ob vprašanju, kakšna je skrivnost tako dolge zveze, Kermit preprosto odgovarja: »Še vedno se imava rada.«
Njuna zgodba se je začela že v najstniških letih, ko sta živela drug nasproti drugega. Kermit se z nasmehom spominja tistih dni: »Spominjam se, kako je njen oče dejal: 'Me zanima, kaj tisti Eastmanov fant počne zunaj, ko pozimi hodi gor in dol pred našo hišo.' Jaz pa sem le zbiral pogum, da bi jo povabil v kino.« Betty se tistih trenutkov ne spominja več podrobno, a dodaja: »Verjetno je bil vtis odličen, saj sem šla z njim v kino.«
Skupaj sta obiskovala srednjo šolo, dokler se Kermit med drugo svetovno vojno ni odzval vpoklicu v mornarico. Leta 1945 je bil na krovu ladje USS Mullany, ki jo je zadel japonski kamikaze, zaradi česar so morali mornarji zapustiti plovilo. »Pravzaprav nisem znal dobro plavati, a sem se nekako znašel. Z rokami in nogami sem mlatil po vodi, dokler se nisem oprijel vrvi in se povzpel na reševalni čoln,« se spominja nevarne izkušnje. Po vrnitvi v domovino spomladi leta 1946 se je vrnil v šolske klopi, junija istega leta pa sta se z Betty poročila. Oba starša sta bila nad njuno zgodnjo poroko navdušena. Kot pravi Kermit: »Mislili so, da ne bi mogel najti boljše, in seveda sem se z njimi strinjal.«

Lani novembra sta se zakonca, ki imata danes obsežno družino z dvema otrokoma, petimi vnuki, enajstimi pravnuki in tremi prapravnuki, preselila v dom za starejše občane. Junija so v krogu družine proslavili visoko obletnico poroke, pri čemer so se po družinski tradiciji zabavali z igranjem kart, piše revija People.
Tako otroci kot vnuki se zavedajo, kako dragoceno je, da sta oba še vedno z njimi. Vnuk Declan poudarja: »Brezmejno sem hvaležen, da ju imam v svojem življenju. Družina je izjemno pomembna, to miselnost pa sta nam vsadila prav ona dva.« Zakonca Eastman pa medtem že pogledujeta proti naslednjemu velikemu mejniku, saj bosta prihodnje leto praznovala stoti rojstni dan. Kermit ob tem v smehu doda: »Komaj čakava, da prideva do te številke, kajne?«