Loki in Strelec, novi žrtvi naše galaksije

Ko ponoči pogledamo proti zvezdam, se zdi Rimska cesta kot mogočna, urejena spiralna galaksija. A njen videz skriva precej bolj burno preteklost. Kot je poročal portal N1, so astronomi odkrili nove dokaze, da je naša galaksija svojo sedanjo podobo gradila tudi tako, da je skozi milijarde let požirala manjše galaksije.

Temu pojavu znanstveniki slikovito pravijo galaktični kanibalizem. Ko večja galaksija z gravitacijo ujame manjšo, ta ne izgine, ampak se njene zvezde, plin in temna snov razpršijo po večji galaksiji. Zato je Rimska cesta pravzaprav velikanska kozmična sestavljanka. Del njenih zvezd se sploh ni rodil v njej, ampak so prišle iz drugih galaksij, ki jih že milijarde let ni več.

Ena od novih raziskav je razkrila ostanke galaksije, ki jo je Rimska cesta pogoltnila pred približno 11,8 milijarde let. Znanstveniki so jo poimenovali LKH oziroma Low-energy-Kraken-Heracles. Takrat je bilo vesolje staro manj kot dve milijardi let, tudi naša galaksija pa je bila precej manjša kot danes. LKH naj bi imela maso približno 500 milijonov Sonc. Čeprav je bila za današnje razmere majhna, je v tistem času predstavljala pomemben del mlade Rimske ceste. Njene zvezdne kopice so danes nekakšni kozmični fosili, ki astronomom omogočajo rekonstrukcijo dogodka.

Raziskovalci so našli tudi sledi še enega starodavnega galaktičnega obroka. Pred približno desetimi milijardami let naj bi Rimska cesta pogoltnila še eno manjšo galaksijo, ki so jo poimenovali Loki. Galaktična pojedina traja tudi sedaj, ko se Rimska cesta hrani s pritlikavo galaksijo Strelec. Njene zvezde se raztezajo v velikanskem zvezdnem toku okoli naše galaksije, njenega preostanka pa bo po sedanjih izračunih nekoč zmanjkalo.