Slovensko ribištvo je na prvi pogled neznatno, vendar njegova zgodba še kako presega zgolj količino ulovljenih rib. V njej nastopajo poklicni ribiči, ki že stoletja poznajo morje in njegove spremembe, ribogojci, ki se prilagajajo vse zahtevnejšim razmeram, gojitelji školjk ter tudi številni športni ribiči, za katere morje, reka, jezero ali ribnik niso samo prostor za preživljanje prostega časa.
Leto 2025 je tudi po statističnih podatkih pokazalo, da se slovensko ribištvo močno spreminja. Poklicni morski ribolov se še naprej krči, število ribičev in plovil se zmanjšuje, na drugi strani pa je opazna precejšnja rast vzreje klapavic. Posebno pomembno vlogo pridobivajo tudi športni ribiči, ki so še zlasti v slovenskih sladkih vodah ujeli precej več rib, kot so jih leto poprej.
Neprivlačen poklic
V slovenskem morskem gospodarskem ribolovu je bilo leta 2025 dejavnih samo še 53 oseb. Registriranih je bilo manj ribiških plovil. Slovenska ribiška flota je majhna in je sestavljena predvsem iz tiste, ki je namenjena priobalnemu ribolovu. Ribištvo je na slovenski obali tradicionalna dejavnost, ki pa je danes tesno povezana s turizmom, gostinstvom in lokalno kulinariko. Prav v povezovanju z drugimi dejavnostmi država vidi eno od možnosti za prihodnost sektorja.
Največji izziv pa seveda ni samo vprašanje, koliko rib bo mogoče še uloviti, temveč kdo bo ta poklic sploh še opravljal. Stroški dela in vzdrževanja plovil so visoki, ulov ni vedno predvidljiv, majhen slovenski morski prostor pa ne omogoča razvoja večje ribiške flote. Poklic ribiča ostaja vse manj privlačen za mlajše generacije. Poklicni ribič danes ni le človek, ki gre zjutraj na morje po ulov. Je del dejavnosti, ki se mora na novo opredeliti in najti svoje mesto med turizmom, lokalno gastronomijo, varovanjem morja in zahtevami sodobnega trga.
Sladkovodni športni ribiči so lani ujeli dvakrat toliko rib kot slovenski poklicni morski ribiči. FOTO: Leon Vidic
Na drugi strani pa so novi časi prinesli bolj spodbudno zgodbo marikulture. Skupna slovenska proizvodnja vzrejenih vodnih organizmov je ostala približno enaka kot leto poprej in poteka pri Debelem rtiču, Strunjanu in Seči, povsod tam, kjer prevladujejo gojišča školjk. Država razvoj akvakulture vidi kot eno pomembnejših možnosti za povečanje domače proizvodnje. Vse več je tudi razpisov za naložbe v posodobitev in razvoj akvakulture, kar kaže, da se prihodnost sektorja išče predvsem v tehnološkem razvoju, boljši opremi in učinkovitejši uporabi obstoječih zmogljivosti.
Športni ribolov
Ribištvo pa ni samo poklic. V slovenskem morju, rekah, jezerih in ribnikih ima pomembno vlogo tudi športni ribolov. Prav športni ribiči so nazadnje spisali eno bolj živahnih poglavij slovenskega ribištva. V sladkih vodah so ujeli približno 145 ton rib, kar je precej več kot leto prej. Med posameznimi vrstami je izstopal predvsem krap. Za primerjavo: sladkovodni športni ribiči so lani ujeli dvakrat toliko rib kot slovenski poklicni morski ribiči (70,6 tone)!
Marikultura je leta 2025 pokazala znake okrevanja, klapavice pa ostajajo eden najpomembnejših proizvodov slovenskega morja. FOTO: Janez Mužič
Lani so poklicni morski ribiči ulovili 70,6 tone rib, kar je tri odstotke manj kot leta 2024. FOTO: Janez Mužič
Toda pomen športnih ribičev je veliko večji od ulova samega. Ribič, ki redno obiskuje določeno reko ali jezero, pogosto prvi opazi spremembe v vodi. Opaža nižje vodostaje, višje temperature, spremembe ribjih populacij, onesnaženje in posledice vremenskih ekstremov. Ribiške družine so zato pomemben del vsakodnevnega spremljanja slovenskih voda in so povezane z upravljanjem ribjih populacij, varovanjem voda in ohranjanjem naravnega okolja.
Športni ribolov prinaša tudi turistični potencial, saj ribiči uporabljajo prenočišča, gostinske storitve in drugo lokalno ponudbo. Podobno velja za morski prostočasni ribolov, četudi je bil ulov leta 2025 tam najnižji po letu 2015. To odpira vprašanje, kako se spreminja stanje v morju in kako lahko različne oblike njegove uporabe ostanejo dolgoročno vzdržne.
Sladkovodni športni ribiči so lani ujeli dvakrat toliko rib kot slovenski poklicni morski ribiči. FOTO: Leon Vidic
Največji skupni izziv slovenskega ribištva tiči v prihodnosti voda. Podnebne spremembe, višje temperature, suša in ekstremni vremenski dogodki neposredno vplivajo na ribje populacije in ribogojstvo.
Slovensko ribištvo se ne končuje. Samo spreminja se. Najti mora zgolj pot, kako se ohraniti za prihodnje generacije.
