Malce umazanije 
nikomur ne škodi, 
še najmanj pa otrokom

Dojenčki, ki so v prvem letu izpostavljeni nečistim zadevam, kot so prhljaj malih živali, alergeni ščurki in tako imenovane hišne bakterije, imajo pozneje manj možnosti za razvoj alergij in astme, pravijo raziskovalci z ameriške univerze Johnsa Hopkinsa. V raziskavi, objavljeni v strokovni reviji Journal of Allergy and Clinical Immunology, ugotavljajo, da je izpostavljanje alergenom v prvem letu življenja koristno za razvoj odpornosti proti alergijam.

Čistoča in alergije

Raziskovalci z omenjene univerze so tri leta spremljali zdravstveno stanje 467 malčkov iz mestnih jeder Bostona, New Yorka in St. Louisa. Pri tem so obiskali tudi njihove domove, da bi lahko izmerili ravni posameznih alergenov, pobirali vzorce bakterij iz prahu in na otrocih izvedli alergijske teste.

Malčki, ki so živeli v domovih, kjer so našli prhljaj miši in mačk ter tudi iztrebke ščurkov, kakor se že sliši grozno, so do tretjega leta kihali manj kot drugi. Otroci, katerih domovanja so bila bolj bogata s hišnimi bakterijami, so prav tako redkeje kihali in so imeli manj alergij, povezanih z okoljem.

Tisti, ki niso imeli nobene, so odraščali v domovih z največjo količino alergenov in bakterij. Po drugi strani je bilo le osem odstotkov otrok z alergijami in astmo izpostavljenih alergenom do dopolnjenega prvega leta starosti.

Higienska hipoteza

Verjetno ste že slišali za higiensko hipotezo, ki razlaga, zakaj imajo otroci iz razvitega sveta toliko alergij. Razlog naj bi bila manjša izpostavljenost umazaniji in bacilom, deloma tudi zaradi vse večje uporabe antibiotikov in čistil. Organizem, ki ni toliko izpostavljen tujim alergenom, lahko spozna proteine hrane kot telesu tuje, nevarne snovi in proti njim sproži svoj imunski odgovor. To hipotezo podpirajo študije, ki so pokazale, da so alergije redkejše v tretjem svetu.

Veliko raziskav je že potrdilo, da je pri otrocih, ki živijo na kmetiji ali s hišnimi ljubljenčki, manj primerov alergij in astme. Druge nakazujejo, da ni nujno prah tisti, ki ponuja zaščito, ampak so to mikroorganizmi, ki živijo v naših prebavilih in vplivajo na imunski sistem ter krepijo sposobnost boja proti infekcijam.

Vse te raziskave potrjujejo dejstvo, da malce bacilov tu in tam nikomur ne škodi in da so dejansko celo koristni. Če si naš malček torej v usta vtakne čevelj, s katerim je prej tacal naokoli, to zagotovo ni nekaj najhujšega, kar bi si lahko naredil.