Med Nemčijo in Dansko ga sestavljajo ga kot lego kocke

Leto 2029 bo za Nemčijo in Dansko prelomno, saj bosta takrat vzpostavljeni cestna in železniška povezava med državama – po 18 kilometrov dolgem predoru Fehmarnbelt pod Baltskim morjem. Za kako velik inženirski dosežek gre, pove že podatek, da bo to najdaljši montažni cestni in železniški predor na svetu. Glavno gradbišče projekta je po poročanju BBC na severnem vhodu v predor, na obali otoka Lolland na jugovzhodu Danske.

»To je ogromen objekt,« pravi Henrik Vincentsen, izvršni direktor podjetja Femern, danskega državnega podjetja, ki gradi predor.

Sestavljali ga bodo kot lego kocke. FOTO: Femern

Večina podvodnih predorov, vključno s 50 km dolgim ​​predorom pod Rokavskim prelivom med Združenim kraljestvom in Francijo, se koplje skozi skalno podlago pod morskim dnom. Dansko in Nemčijo pa bodo povezali z 90 moduli predora, kos za kosom. Kot da bi sestavljali lego kocke. »S tem projektom podiramo rekorde,« je ponosen Vincentsen.

Predor bo stal 7,4 milijarde evrov, večino denarja bo prispevala Danska. Ko bo končan, bo potovanje med Rødbyhavnom na jugu Danske in Puttgartenom na severu Nemčije trajalo le 10 minut z avtomobilom in sedem minut z vlakom; zdaj vožnja s trajektom vzame 45 minut. Nova železniška proga, ki bo obšla zahodno Dansko, bo prepolovila potovalni čas med Københavnom in Hamburgom s petih na dve uri in pol ter zagotovila bolj zeleno bližnjico za tovorni in potniški promet.

Predor Fehmarnbelt bo potekal pod Baltskim morjem. FOTO: Gm

Načrtovalci prometne povezave med Nemčijo in Dansko so najprej razmišljali o gradnji mostu. A so to misel opustili, saj bi zaradi močnega vetra most morali pogostokrat zapreti za promet. »Obstajalo je tveganje, da bi ladje trčile v mostove,« je med drugim povedal Per Goltermann, profesor na Tehniški univerzi na Danskem. Ko bo predor leta 2029 odprt, ga bo vsak dan uporabljalo več kot 100 vlakov in 12.000 avtomobilov. Po načrtih bodo prihodki od cestnin poplačali državna posojila, ki so bila najeta za financiranje gradnje. Vincentsen ocenjuje, da bo to trajalo približno štiri desetletja. »Na koncu bodo plačali uporabniki,« sklene izvršni direktor podjetja Femern.