Mesnati in kosmati, predvsem pa leni

Za (novo) življenjsko priložnost hvaležnih človeški triperesni deteljici: ustanoviteljici zavetišča Judy, vodji Claire in raziskovalki lenivcev Becky, ki s pomočjo še vrste ljubiteljev teh mesnatih in kosmatih paličnjakov rešujejo življenja in širijo glas o tej skrivnostni živalski vrsti.

Zavetišče za lenivce je že od leta 1992 varna točka za prenekaterega lenivca, ki sta jim neizmerna ljubitelja živali Judy Avey-Arroyo in Luis Arroyo rešila življenje in jim ponudila dom na 96 hektarjev velikem ozemlju tropskega deževnega gozda na karibski obali Kostarike. Sloth, perezoso, lenivec je v angleščini, španščini in slovenščini uvodoma slišati iz Jeffovih ust – prav res iz ust našega ameriškega vodnika, ki že sedem let diha s kostariškimi lenivci, ki bi v naravi že vzeli slovo. Tako ali drugače ranjeni, poškodovani ali osiroteli tukaj najdejo topel dom in nekaterim se, ko okrevajo oziroma odrastejo, uspe vrniti v naravo; skoraj dvesto je že (bilo) takšnih srečnežev.

Zgodbe 
s srečnim koncem

Prav vsak pripoveduje svojo zgodbo, ki ga je pripeljala v zavetišče. Povprečna starost lenivcev je dvanajst, trinajst let, zato je Buttercup, predstavnica rjavovratih triprstih lenivcev, res živa legenda zavetišča, kjer kraljuje že dve desetletji, danes na častnem zibajočem se prestolu, v viseči gugalnici v razstavni dnevni sobi. Štirinajst let je zbrala tudi dvoprsta lenivka Millie, rojena v ujetništvu na prelomu tisočletja, danes pa prav lenobna (beri: častivredna) predstavnica svoje vrste. V ujetništvu rojeni malčki se namreč zelo težko znajdejo v naravi. Le streljaj stran je opaziti še eno zvedavo triprsto lenivko. V zavetišču se je znašla skoraj že odpisana, en mesec preživela v komi, zaradi gangrene ostala brez spodnje šape, ob prebuditvi iz kome pa se je tako rekoč na novo rodila in je živ(ahn)a še danes. Johnny Depp in njegova posvojena sestrica, predstavnika dvoprstih lenivcev, sta v zavetišče prišla ranjena, danes pa sta razigrana šestletnika, ki se kot v bratsko-sestrski ljubezni ves čas bodeta – če ne spita, kakopak, s svojimi rožnatima rilčkoma privihanima v zrak.

Martinčkanje visoko v krošnjah

Kot nekakšni mesnati in kosmati paličnjaki so. Dvoprsti od osem do deset ur na dan predrnjohajo in so najživahnejši ponoči, triprsti pa si življenje zastavijo ravno obratno. Na videz so popolnoma različni, oboji pa se prehranjujejo z listjem in cvetjem, ki se v njihovem kratkem črevesju zelo dolgo prebavlja, tako da izločajo le enkrat do dvakrat na teden, kar jih prisili, da se spustijo na tla. Sorodniki mravljinčarjev in pasavcev so najuspešnejša skupina velikih sesalcev v Latinski Ameriki in živijo na območju tropskega gozda, da jim je ob nizki telesni temperaturi (med 30 in 34 stopinj Celzija) in tako okrnjenem mišičju, da niso sposobni drgetati, vendarle dovolj toplo, ko se zavlečejo visoko v odprte drevesne krošnje in srkajo sončne žarke.

Človek, sovražnik in prijatelj

Poleg človeka, ki krči njihov življenjski prostor in jih vse prepogosto rani ali poškoduje, je njihov naravni sovražnik velikanski harpijski orel. Na srečo je človek lahko tudi njihov prijatelj, kot v zavetišču, kjer Jeff kot otročička stisne k sebi 15-mesečno siroto Oprah, oblečeno v otroški bodi, da je ne zebe. Kot matere se oklene svojega velikega prijatelja ali pa medvedka, da se počuti varneje, saj je ostala brez staršev in potrebuje stik in toplino, ki ji dajeta občutek varnosti, pove Jeff. Pri dveh mesecih so lenivčki zreli za prve (ne)uspele poskuse plezanja, ki se lahko kaj klavrno končajo, a se med padcem tako sprostijo, da se načeloma ne poškodujejo.

Prav gumijasti so, glavo lahko zasukajo za 270 stopinj, dolge okončine pa jim omogočajo, da se premikajo spretno kot pajki, kar radoživo in prav akrobatsko pokaže Oprah, prava radovednica, ki s tačko prime prav vsak predmet, najsi bo plastenka vode ali mobitel, saj nima matere, ki bi jo naučila, da je takšna radovednost v naravi lahko nevarna. To bo človekova naloga! Je pa Ubu žal manj radoveden, saj mu zvedavost krati invalidnost; je namreč tetraplegik in se pod odejo umirjeno muza ob medvedku. Prav nevarno prikupni so mladički lenivcev, ob katerih se razneži še tako zadrgnjena duša. Kot mucke bi jih pobožal, a jih obiskovalci ne smemo obremenjevati z dodatnim spektrom vonjav in potencialnih virusov, bakterij in podobnih nadlog.

Plovba pod drevesnim obokom

Dvojico lenivcev je opaziti tudi v naravi, ko na čolniču zaplujemo po tropski reki Estrella v srce deževnega gozda, kjer kar puhti od življenja, ušesa pa polni gosto brneče oglašanje živali. Okamneli zeleno-modri kuščar na bregu reke, opičja družina visoko v vejah dreves, četa netopirjev v drevesnem deblu, mnoštvo različnih vrst rakov in raznobarvnih ptic in še kup drugih žuželk se nam pokaže med polzenjem po gladini, ki jo prerašča vodna praprot, da je videti kot prekrita s travnato preprogo.