
Galerija

Nenavadno vremensko dogajanje je te dni zaznamovalo hrvaško obalo. Na otoku Hvar je tako imenovani meteocunami – redek pojav, ki povzroči nenadna in izrazita nihanja morske gladine – presenetil domačine in številne turiste. Morje je v poznih večernih urah v nekaj minutah zalilo obalo in ulice Starega Grada, nato pa se prav tako hitro umaknilo ter za seboj pustilo poplavljene površine in številne osuple obiskovalce. Medtem ko so se mnogi turisti umikali pred naraščajočo vodo, so nekateri domačini v poplavljenih ulicah našli tudi priložnost za zabavo. Posnetki, ki so hitro zaokrožili po družbenih omrežjih, prikazujejo, kako se deskarji zabavajo po ulicah zgodovinskega mestnega jedra Starega Grada. Nenavaden prizor je navdušil mimoidoče in turiste, ki so dogajanje množično snemali s telefoni.
Po poročanju hrvaških medijev je morska gladina okoli 23. ure v zelo kratkem času narasla za približno 30 centimetrov. Voda je preplavila obalno promenado, ulice ter vdrla v nekatere hiše, gostinske lokale in trgovine ob obali. Le nekaj minut pozneje se je zgodil popoln preobrat – gladina morja se je spustila za približno 60 centimetrov pod običajno raven. Zaradi hitrega umika vode so v plitvem pristanišču nekateri čolni obtičali na morskem dnu. Poveljnik prostovoljnega gasilskega društva Stari Grad Nikša Dužević je za hrvaške medije povedal, da so gasilci posredovali na številnih lokacijah, kjer so izčrpavali vodo iz hiš, kavarn in restavracij. Težave so povzročale tudi privezane ladje, saj je silovito nihanje gladine pretrgalo številne vrvi, plovila pa je razneslo po pristanišču.
Čeprav ime spominja na cunami, meteocunami nima nobene povezave s potresi ali podmorskimi premiki tal. Gre za meteorološki pojav, ki nastane zaradi hitrih sprememb zračnega tlaka med prehodom močnih nevihtnih sistemov. Te spremembe povzročijo valovanje morske gladine, ki se lahko v dolgih, ozkih in plitvih zalivih močno okrepi. Prav takšne geografske značilnosti ima zaliv Starega Grada na Hvaru, zaradi česar je območje posebej občutljivo za tovrstne pojave. Meteocunami na Hrvaškem sicer ni povsem neznan – domačini ga ponekod poznajo tudi pod imenoma »šćiga« ali »seš« –, vendar so tako izrazita nihanja razmeroma redka.
Pojav je povzročila obsežna nevihtna fronta, ki se je razvila nad severno Italijo, kjer je ponekod padala tudi do osem centimetrov debela toča. Ob prihodu nad severni in srednji Jadran je fronta prinesla silovit veter, močne nevihte in izrazita nihanja morske gladine.
Na območju južne Istre in otoka Lošinja so meteorologi izmerili sunke vetra do približno 32 metrov na sekundo oziroma okoli 115 kilometrov na uro. Posledice neurja so bile vidne tudi v Zadru, Pulju in drugih obalnih krajih, kjer so poročali o podrtih drevesih, poškodovanih plovilih in poplavljenih delih obale.
Hrvaški državni hidrometeorološki zavod (DHMZ) je za splitsko regijo, kamor sodi tudi Hvar, zaradi nevarnosti močnih neviht izdal rdeče vremensko opozorilo, najvišjo stopnjo opozarjanja. Meteorologi so prebivalce in obiskovalce pozvali k previdnosti ter spremljanju vremenskih razmer, saj lahko podobni nevihtni sistemi povzročijo hitro naraščanje morja, močne sunke vetra in druge nevarne vremenske pojave.