Mineva dvajset let od filma, ki je napovedal podnebne katastrofe: je imel Al Gore prav?

Pred dvajsetimi leti je Al Gore svet prepričeval, da se približujemo podnebni katastrofi. Njegov dokumentarec Neprijetna resnica (An Inconvenient Truth) je postal globalni fenomen, prejel oskarja in milijonom ljudi prvič približal temo podnebnih sprememb. Takrat je bil film skoraj obvezno gledanje za vse, ki so želeli veljati za družbeno odgovorne. Dvomiti o njegovih ugotovitvah je bilo skoraj enako, kot dvomiti o sami znanosti.

Al Gore. FOTO: Facebook

Dvajset let pozneje pa se zdi, da je del javnosti pripravljen zastaviti vprašanja, ki so bila leta 2006 skoraj prepovedana. So bila opozorila iz filma res tako natančna, kot so trdili njegovi podporniki? In kaj nam o tem pove dejstvo, da svet leta 2026 še vedno ni pod vodo? Britanski Sky News je ob jubileju filma objavil kritičen komentar, v katerem opozarja, da se nekatere najbolj odmevne napovedi niso uresničile. Kilimandžaro ni ostal brez snega, ledeniki v ameriškem Glacier National Parku niso izginili do leta 2020, Grenlandija ni doživela kolapsa ledenega pokrova, morska gladina pa se ni dvignila za več metrov, kot so mnogi razumeli iz Gorovih opozoril. Film je ustvarjal občutek neposredne katastrofe, ki se ni zgodila in prav ta občutek strahu je kasneje pomembno vplival na energetske politike zahodnih držav.

Fotografija je simbolična. FOTO: Getty Images

Je Gore pretiraval ali smo napačno razumeli opozorila?

Toda slovenska klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj opozarja, da je pri takšnih ocenah treba ločiti med znanstvenimi projekcijami in napovedmi. »Film ni govoril o napovedih, temveč o projekcijah. Razlika med napovedjo in projekcijo je bila jedro nesporazumov ob izidu Gorove knjige,« pojasnjuje. Po njenih besedah znanstveniki ne morejo vedeti, kako se bodo razvijale družbe, gospodarstva in tehnologije, zato ne napovedujejo prihodnosti, temveč prikazujejo možne scenarije.

Luka Kajfež Bogataj. FOTO: Ljubo Vukelič

Priznava pa, da Gore ni bil brez napak. »Najbolj slabo je predstavljal projekcije za zmanjševanje morskega ledu na Arktiki in projekcije dviga morske gladine – gre za časovno napačno interpretacijo,« pravi. Film je po njenem mnenju pogosto posegel po najbolj dramatičnih robovih znanstvenih scenarijev in jih predstavil bolj neposredno, kot bi si želela stroka. Toda če se nekateri najbolj apokaliptični prizori niso zgodili, to še ne pomeni, da je bila osnovna zgodba napačna. V zadnjih dvajsetih letih so podnebne spremembe postale del vsakdana. Vročinski valovi podirajo rekorde, ledeniki se umikajo, požari postajajo vse obsežnejši, ekstremni vremenski dogodki pa vse pogostejši. »Vreme je postalo veliko bolj nasilno in nepredvidljivo. Izmerili smo hitro izginjanje arktičnega morskega ledu in gorskih ledenikov. Iz leta v leto podiramo temperaturne rekorde in imamo daljše vročinske valove,« opozarja Lučka Kajfež Bogataj.

Fotografija je simbolična. FOTO: Getty Images

Podnebna kriza je postala realnost

Podobno ocenjujejo tudi v Greenpeaceu Slovenije, kjer menijo, da je bil film eden ključnih trenutkov za sodobno podnebno gibanje. »Al Gore je uspel zapleteno znanost o podnebnih spremembah prenesti v dnevne sobe milijonov ljudi po vsem svetu in vprašanje segrevanja planeta potisniti v osrednji politični in družbeni prostor,« poudarjajo. Po njihovem mnenju so bile temeljne ugotovitve filma »grozljivo točne«, saj je Gore opozarjal na porast ekstremnih vremenskih dogodkov, taljenje ledenikov, dvig morske gladine in uničujoče vročinske valove – pojave, ki jih danes spremljamo v realnem času. Dodajajo, da se je znanstveni konsenz, na katerem je temeljil film, v zadnjih dveh desetletjih le še utrdil.

Fotografija je simbolična. FOTO: Getty Images

Dvajset let po filmu je jasno predvsem eno: Al Gore ni napovedal konca sveta, kot mu danes očitajo kritiki, prav tako pa se niso uresničili vsi najbolj dramatični scenariji, ki jih je film prikazoval. Toda prav tako je težko spregledati dejstvo, da so temperature višje, vročinski valovi pogostejši, ledeniki manjši, podnebne spremembe pa danes niso več predmet akademskih razprav, temveč politična, gospodarska in varnostna realnost.