Mislila je, da gre za vročino, a se zbudila brez rok in nog (VIDEO)

Šestnajstletna Sophie Lanigan iz Dublina na Irskem je preživela sepso, vendar je zaradi posledic bolezni in zdravljenja ostala brez obeh rok in obeh nog. Danes javno govori o izkušnji, ki ji je v nekaj desetih urah spremenila življenje, in želi ljudi opozoriti, naj se na morebitne znake sepse odzovejo takoj, ne šele, ko se stanje dramatično poslabša.

Sophie je imela 12 let, ko je decembra 2022 zbolela. Vse se je, kot je povedala irskim medijem, začelo z visoko vročino v nedeljo zjutraj. Dan prej se je igrala s prijatelji, nato pa se je njeno stanje začelo izjemno hitro slabšati. V približno 36 urah je pristala na respiratorju in se borila za življenje, poročata The Irish Times in RTE.

Zdravniki so ugotovili, da je dobila bakterijsko okužbo s streptokokom A, znanim tudi kot streptokok skupine A oziroma »strep A«, ki je napredovala v sepso – življenjsko nevarno stanje. Sophie so nujno prepeljali v otroško bolnišnico Temple Street v Dublinu, nato pa so jo zdravili v otroški bolnišnici v Crumlinu. Sledil je septični šok, začeli so ji odpovedovati organi, prejela je transfuzije krvi in bila priključena na respirator. Zdravila, ki jih je potrebovala za preživetje in vzdrževanje prekrvavitve vitalnih organov, so hkrati zmanjšala dotok krvi v njene dlani in stopala. Posledice so bile hude in nepopravljive. Januarja 2023 so ji zdravniki morali amputirati vse štiri okončine. »Morala sem se znova naučiti vsega – pisati, uporabljati telefon, si krtačiti lase. Vse vsakodnevne stvari, o katerih sicer sploh ne razmišljate,« je Sophie povedala ob predstavitvi nove irske strategije za boj proti sepsi. Kljub težkemu okrevanju se je s protezami znova naučila hoditi. Vrnila se je tudi k risanju in pisanju, dejavnostim, ki jih ima rada.

Posledice, ki so ostale še dolgo po bolezni

Sophie se je soočila tudi z drugimi dolgotrajnimi posledicami. Zaradi zmanjšane oskrbe kosti s krvjo je prestala dve operaciji kolkov, soočala se je z izgubo las, težavami s spanjem in posttravmatsko stresno motnjo. Njena zgodba zato ni le opozorilo na hitrost, s katero se lahko razvije sepsa, ampak tudi opomnik na fizične in psihične posledice, s katerimi lahko preživeli živijo še več let, navaja Irish Examiner.

Sophie je spregovorila ob predstavitvi irskega načrta »Action on Sepsis 2026–2030«, ki ga je uvedla irska zdravstvena služba HSE. Namen načrta je zgodnejše prepoznavanje sepse, hitrejše zdravljenje, boljše preprečevanje okužb in kakovostnejša oskrba ljudi, ki so bolezen preživeli. Strategija predvideva tudi krepitev znanja zdravstvenih delavcev in javnosti ter vlaganje v raziskave.

V irskih bolnišnicah so leta 2025 evidentirali 11.939 primerov sepse in septičnega šoka. Bolnišnična smrtnost med potrjenimi primeri je znašala 21,2 odstotka. To pomeni, da je v bolnišnicah umrlo več kot 2500 obolelih, kažejo podatki, vključeni v novi strateški dokument.

Sepsa lahko prizadene kogarkoli

Sepsa lahko prizadene kogarkoli, vendar med posebej ogrožene skupine spadajo majhni otroci, starejši, nosečnice, ljudje z oslabljenim imunskim sistemom in bolniki s težjimi kroničnimi boleznimi. Tveganje se poveča, ko okužba – na primer pljučna, sečilna, kožna ali trebušna okužba oziroma bakterijska okužba, kot je okužba s streptokokom – uide nadzoru in sproži sistemski odziv organizma.

Sophie danes svojo izkušnjo deli z javnostjo predvsem zato, da bi opozorila, kako hitro se lahko stanje pri sepsi poslabša in kako pomembno je pravočasno ukrepanje, poroča Slobodna Dalmacija.