
Galerija

Poveljnik bosanskih Srbov Ratko Mladić, ki so ga zaradi njegovih dejanj med vojnami na Balkanu v 90. letih prejšnjega stoletja poimenovali »krvnik Bosne«, je v četrtek v 84. letu starosti umrl v haaškem zaporu. Posebni dopisnik BBC-ja Allan Little je spremljal razpad nekdanje Jugoslavije, Mladića pa je spoznal že v prvih mesecih vojne v Bosni in Hercegovini. Za BBC je ob njegovi smrti zapisal svoje spomine v prispevku z naslovom »Nevarno fanatičnega Mladića sem spoznal že na začetku vojne v Bosni«.
Little se spominja noči, ko so po pokrajini gorele vasi, plameni etničnega čiščenja pa so bili pogosto edina svetloba pod temnim nebom. Na cestah so se pojavljale kolone ljudi, ki so morali zapustiti svoje domove in so s seboj vzeli le tisto, kar so lahko nesli.
Še posebej se mu je v spomin vtisnil 80-letni moški, ki je skupaj z več deset tisoč drugimi bežal po padcu svojega mesta. Med begom se je ločil od žene in ni vedel, ali ji je uspelo priti na varno.
Little ga je vprašal: »Ste Hrvat ali Musliman?«
Odgovor, je zapisal, ga spremlja še danes. »Jaz sem glasbenik.«
Novinar ob tem priznava, da so ljudi med vojno pogosto preprosto označevali za Srbe, Hrvate ali Muslimane, pri tem pa pozabljali, da so bili to glasbeniki, zdravniki, znanstveniki, kmetje, matere, očetje, bratje, sestre in otroci.
Mladića je Little prvič srečal v vojašnici Lukavica na robu Sarajeva v prvem vročem poletju vojne. Vojašnica je bila polna orožja in pripadnikov paravojaških enot. Spominja se, da je bilo mogoče kalašnikovko kupiti za 200 dolarjev, ročno bombo pa za en dolar – toliko, kot je takrat v obleganem Sarajevu stalo sveže jajce.
Ko sta se srečala, mu je Mladić močno stisnil roko in ga potegnil k sebi. Pravkar se je vrnil s frontne črte v Sarajevu. Novinarju je govoril, da je »veliki branitelj bratstva in enotnosti« nekdanje Jugoslavije ter da sanja o svetu brez orožja in vojn.
Little je zapisal, da je Mladić nanj že tedaj naredil vtis človeka, ki je bil »fanatičen, in to nevarno«.
V letih, ki so sledila, so sile pod Mladićevim poveljstvom zagrešile množične poboje, posilstva, prisilne izgone in druge vojne zločine. V Srebrenici so leta 1995 zagrešile genocid.
Vojna pa je Littlea prizadela tudi osebno. Njegovega 25-letnega snemalca Tihomirja Tunukovića je ubil srbski strelec. Little se spominja, da so njegovo truplo po gorskih poteh odpeljali v Split, kjer so se od njega poslovili. »General Mladić ni pritisnil na sprožilec,« sklene Little, vendar je po njegovih besedah njegovo poveljstvo ustvarilo ozračje, v katerem je bilo dovoljeno skoraj vse in v katerem je življenje izgubilo več deset tisoč ljudi.
Srbske oblasti so se že vključile v postopke za prevzem posmrtnega telesa Ratka Mladića, pravosodni minister Nenad Vujić pa je za banjaluško Alternativno televizijo (ATV) potrdil, da bodo nekdanjega poveljnika Vojske Republike Srbske pokopali z najvišjimi državnimi častmi.
Ob tem je poudaril, da Republika Srbska ne bo odločala o kraju pokopa. To odločitev bo sprejela Mladićeva družina. Srbija pa bo poskrbela za prevoz njegovega posmrtnega telesa iz Haaga.
Po Vujićevih besedah Beograd zdaj čaka, da iz Haaga sporočijo, katere postopke je treba opraviti in v kakšnem časovnem okviru. Srbija je, kot je dejal, pripravljena ukrepati takoj: »Če bi nam rekli, naj pridemo jutri zjutraj, bi bili v Haagu in prevzeli telo generala Mladića.«
Haaško sodišče ga je leta 2017 obsodilo na dosmrtni zapor zaradi genocida, zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov, leta 2021 pa je bila sodba pravnomočno potrjena.
Srbska država si je sicer že pred njegovo smrtjo prizadevala, da bi Mladića zaradi izjemno slabega zdravstvenega stanja premestili na zdravljenje v Srbijo. Srbski mediji so po njegovi smrti poročali tudi, da je predsednik Aleksandar Vučić približno pred tednom dni pisal v Haag in prosil, naj Mladiću dovolijo, da zadnje dni preživi v bolnišnici v Srbiji. Gre za navedbo srbskega Blica, medtem ko je Vučić že 18. avgusta javno ostro kritiziral odločitev, da Mladića ne premestijo v Srbijo, in poudarjal, da po njegovem mnenju ne gre za vprašanje sodbe, ampak za humano ravnanje s človekom ob koncu življenja.