Mojstrica sušija dobila michelinko: izpolnila je obljubo, ki jo je dala umirajočemu možu

Čizuko Kimura je postala prva ženska mojstrica sušija na svetu, ki je prejela Michelinovo zvezdico, s čimer je izpolnila obljubo, ki jo je dala svojemu umirajočemu možu: da bo nadaljevala njegovo zapuščino. 54-letna Japonka je namreč znova pridobila Michelinovo zvezdico, ki jo je njen pokojni mož Šunej Kimura prvič prejel pred tremi leti za njuno restavracijo Sushi Shunei v Parizu, poroča AFP. Zanj je bila zvezdica uresničitev dolgoletnih sanj. A veselje je trajalo kratko, saj je le tri mesece pozneje umrl za rakom, star 65 let. In naslednje leto je restavracija v središču Montmartra izgubila svojo zvezdico.

A je Kimurova vztrajala, dokler je ni pridobila nazaj in s tem izpolnila svoje obljube pokojnemu možu. Nova zvezdica, pravi, še vedno pripada njemu. »Če Šunej ne bi dobil zvezdice, jaz nanjo ne bi bila tako navezana,« je povedala. Izjemno ponosen je bil, da je bila njegova restavracija tako priznana. »Zato je ta zvezdica zame izjemno pomembna,« je dodala v svoji mali tradicionalni restavraciji, ki sprejme le devet gostov. Michelinov vodnik je bil nad izkušnjo navdušen: »Senzorično popotovanje je zagotovljeno – zahvaljujoč spretnosti pri pripravi nigirijev, vrhunskim ribam in prefinjeni začinjenosti.«

Nikoli ni želela postati vrhunska mojstrica

Kimurova si pravzaprav nikoli ni želela postati vrhunska mojstrica. V svet sušija je vstopila, ko se je njen mož po desetletjih dela v Franciji odločil, da bo odprl lastno restavracijo. »Že takrat je bil bolan, in takrat sem mu začela pomagati. Do takrat sem delala kot turistična vodnica, a sem med covidom izgubila službo,« pripoveduje. Zato se je z njegovo pomočjo naučila rezati ribe, kuhati riž in voditi restavracijo, obenem pa je skrbela za bolnega moža. Mojstre sušija običajno čaka najmanj desetletno vajeništvo, a z možem tega časa nista imela, zato se je izpopolnila že v petih letih. »Postajala sem boljša iz dneva v dan, še vedno se učim tudi ob prostih dneh. Vedno se učim,« pravi in dodaja, da se, ko le lahko, odpravi nazaj na Japonsko, kjer nadaljuje usposabljanje.

Po moževi smrti je prevzela restavracijo, dopolnila ekipo in izpopolnila kulinarično izkušnjo z uvedbo cumamijev – majhnih predjedi, ki jih običajno postrežejo ob sakeju.

»Če lahko to priznanje navdihne ali opogumi druge ženske, bom zelo vesela,« je sklenila.