
Galerija

Art Spiegelman pri 78 letih še vedno riše. Ne zato, ker bi imel odgovore, je povedal za Guardian, ampak ker ga svet vsakič znova prisili, da zastavlja vprašanja.
S Francozinjo Françoise Mouly že skoraj pet desetletij živita v stanovanju v Sohu v New Yorku, ki je bilo nekoč skromen atelje, danes pa je vredno milijone. Njegovi sosedje so danes trgovine z luksuznimi znamkami. »To niso moji ljudje,« pravi.

Zaslovel je s stripom Maus, v katerem je izjemno upodobil usodo poljske judovske družine v času druge svetovne vojne. Strip, ki naciste predstavlja kot mačke, Jude pa kot miši, nas, čeprav dogodke poznamo, pretrese predvsem z enostavnostjo in miniaturnostjo. Kljub značilnostim stripovske predstavitve ohrani vse pretresljive razsežnosti tega grozljivega obdobja. Za Mausa je leta 1992 kot prvi stripovski avtor prejel Pulitzerjevo nagrado.
Njegovo življenje je zaznamovala travma. Mati Anja je naredila samomor, oče Vladek pa je preživel Auschwitz, a Spiegelman ga v svojih delih ne upodobi kot svetnika, temveč kot težkega, sebičnega in pogosto neprijetnega človeka. Kot pravi, trpljenje človeka ne naredi nujno boljšega.
1992. je kot prvi stripovski avtor prejel Pulitzerjevo nagrado.
Ko je 11. septembra 2001 iz svojega stanovanja opazoval goreči stolp Svetovnega trgovinskega centra, je naslikal strip Senca stolpov, ki ju več ni. V napadih ni videl le terorja, ampak tudi nevarnost, da bo država strah uporabila za omejevanje svobode. To se je tudi zgodilo. Danes je še bolj črnogled. Trumpovo Ameriko brez pomisleka označi za fašistično in pravi, da so demokratični ideali sicer v zgodovini človeštva vedno ostali nepopolni, a vendar so nekdaj vsaj obstajali kot cilj. »Zdaj je vse tako cinično, umazano in neumno,« pravi. Spiegelman ostaja skeptik. Morda, kot pravi, bo prav zato ustvarjal do konca.