Mračne napovedi iz Nemčije: Za nami je zadnje poletje v miru in spokojnosti

»Morda bo poletje 2025 zadnje poletje, ki smo ga doživeli v miru«. S to izjavo je nemški vojaški zgodovinar in profesor Sönke Neitzel vznemiril nemško in širšo evropsko javnost. V pogovoru z voditeljico NDR-a Anno Engelke je pojasnil, kaj ga je spodbudilo k tej izjavi in ​​kakšno grožnjo vidi v Rusiji.

Nekateri analitiki sicer menijo, da je Rusija, ki ima težave pri doseganju svojih ciljev v Ukrajini, obvladljiva vojaška grožnja. Neitzel se s tem ne strinja. Priporoča, da se Nato pripravi na najslabši možni scenarij. Z njegovega vidika je Bundeswehr, nemška vojska, nefunkcionalen sistem, kakršna koli reforma pa bo za šibko vlado v Berlinu herkulovska naloga. Neitzel sicer meni, da bo nova vlada sprejela določene reformne ukrepe, a da je malo verjetno, da bo šlo za posege, ki jih Nemčija in Evropa resnično potrebujeta na vojaškem oz. obrambnem področju. Disfunkcionalen nemški Bundeswehr se mora po mnenju analitika osredotočiti na tri ključna področja: obramba pred droni, zračna obramba in municija.

Nepredvidljiva Kitajska

Olje na ogenj priliva neprestano rožljanje kitajske vojske ob obali Tajvana, medtem opozarja vojaški analitik NDR-a Stefan Niemann. Nekateri strokovnjaki se zato bojijo, da bi se izjemno močan kitajski voditelj Ši Džinping počutil opogumljenega in tvegal napad na Tajvan v senci ukrajinske vojne. Kitajska vlada že dolgo časa trdi, da je Tajvan del njenega ozemlja, čeprav Tajvan deluje kot neodvisna država s svojo vlado in demokratičnim sistemom. Peking je v zadnjih letih okrepil svoje vojaške vaje v bližini Tajvana, kar je del strategije za povečanje pritiska na otoško državo. Vojaške vaje vključujejo pomorske in zračne manevre, ki simulirajo blokade in napade na ključne tajvanske infrastrukture. Takšne aktivnosti so zasnovane tako, da zastrašijo Tajvance in pokažejo vojaško moč Kitajske.

Kitajska je večkrat grozila, da bo uporabila silo, če se bo Tajvan formalno razglasil za neodvisno državo. Te grožnje so bile podkrepljene z obsežnimi vojaškimi vajami in demonstracijami moči, ki vključujejo najnovejšo vojaško tehnologijo, kot so letalonosilke in napredna borbena letala. Tajvan je v odgovor okrepil svojo obrambo in povečal vojaško pripravljenost, vendar ostaja v veliki meri odvisen od podpore ZDA.

Kitajsko-tajvanska vojna bi bila katastrofa za ves svet

ZDA imajo dolgoletno zavezo do obrambe Tajvana, kar je del zakona o odnosih s Tajvanom iz leta 1979. Ta zakon določa, da bodo ZDA Tajvanu zagotavljale sredstva za samoobrambo. V zadnjem času so ZDA okrepile svojo vojaško prisotnost v regiji in povečale prodajo orožja Tajvanu, da bi zagotovile, da je otok sposoben braniti se pred morebitno kitajsko agresijo. Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je Tajvanu zagotovil nekaj, kar imenujemo »prepričljivo odvračanje«, kar pomeni, da bodo ZDA poskrbele, da Kitajska ne bo mogla zlahka izvesti invazije na otok.

Prav možnost vojaškega spopada med ZDA in Kitajsko najbolj skrbi analitike. Takšen konflikt bi imel katastrofalne posledice za cel svet, potopil pa bi naša gospodarstva. Kitajska je v zadnjih letih znatno povečala svoje vojaške zmogljivosti, vključno z razvojem naprednih raketnih sistemov, letalonosilk in drugih vojaških tehnologij. Poleg tega Kitajska sodeluje v skupnih vojaških vajah z malopridnimi državami, kot sta Iran in Rusija, kar dodatno krepi njeno protizahodno vojaško zavezništvo in zmogljivosti.

Vsebina je bila ustvarjena s pomočjo umetne inteligence.