Zavezništvo med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in tehnološkim milijarderjem Elonom Muskom, ki je vse od začetka dvigovalo veliko prahu, se je v zadnjih dneh sesulo v zelo javnem sporu.
Pred tednom dni sta bila Trump in Musk še nasmejana pred kamerami v Ovalni pisarni, ko se je Musk uradno poslovil od svoje funkcije »posebnega vladnega uslužbenca«, zadolženega za krčenje državnih izdatkov prek enote z imenom Doge.
A že v naslednjih dneh so se napetosti hitro stopnjevale. Musk je javno začel ostro kritizirati Trumpov ključni zakonodajni projekt – novi obsežen zakon o proračunu in davkih –, ki ga je na svojem družbenem omrežju X označil za »abominacijo«.
Vojna besed in obtožb
V četrtek je Trump ob obisku nemške kanclerke v Beli hiši prvič javno izrazil razočaranje nad Muskom. »Zelo sem presenečen in razočaran,« je dejal predsednik.
Musk je nato odgovoril z vrsto ostrih objav na X, v katerih je celo namigoval, da se Trumpovo ime pojavlja v še neobjavljenih datotekah, povezanih z razvpitim pokojnim pedofilom Jeffreyjem Epsteinom – pri tem pa za trditev ni predložil nobenih dokazov.
Trump se je nemudoma odzval. Musk naj bi »ponorel«. Obenem je predsednik zagrozil, da bo preklical vladne pogodbe z Muskovimi podjetji, zlasti s SpaceX in Teslo.
Posledice za posel in tehnologijo
Grožnje so hitro vplivale na Muskov poslovni imperij. Tečaj delnic Tesle je v ameriškem trgovanju padel za kar 14 odstotkov, vrednost podjetja pa je zdrsnila pod prag enega bilijona dolarjev.
Pred tednom dni sta bila Trump in Musk še skupaj pred kamerami v Ovalni pisarni. FOTO: Nathan Howard Reuters
V začetku tedna je Musk celo napovedal, da bo deaktiviral ključno vesoljsko plovilo Dragon, ki ga SpaceX uporablja za prevoz ameriških astronavtov na Mednarodno vesoljsko postajo. A pozneje je to grožnjo umaknil.
SpaceX ima trenutno pogodbe z ameriško vlado v vrednosti več kot 22 milijard dolarjev, večji del teh s strani Nase in ministrstva za obrambo.
Zakaj je prišlo do razkola?
Ozadje spora seže dlje od proračunskega zakona. V zadnjih mesecih je Musk postal vse bolj tesno povezan s kitajskimi oblastmi, kar je v Washingtonu sprožilo zaskrbljenost glede možnega konflikta interesov.
Trump naj bi se sicer že dlje časa izogibal uporabi Muskovih platform – zlasti X – in vztrajal pri svojem družbenem omrežju Truth Social, deloma prav zato, da bi ohranil politično avtonomijo.
Govorice o napetostih
Elon Musk je uradno zapustil Trumpovo administracijo prejšnji teden, ko se je po 130 dneh iztekel njegov mandat kot »posebnega vladnega uslužbenca« na čelu oddelka za vladno učinkovitost (Doge).
To novoustanovljeno enoto mu je Trump zaupal z namenom, da z radikalnimi ukrepi zmanjša porabo javnih sredstev in odpravi odvečne državne agencije. V tem času je Musk postal ena najvplivnejših oseb v administraciji, a obenem tudi kontroverzna figura zaradi ostrih potez in naraščajočega političnega vpliva.
Uradno naj bi se Musk poslovil po dogovoru, a že ob njegovem odhodu so krožile govorice o napetostih zaradi novih proračunskih načrtov, s katerimi se ni strinjal. Čeprav sta si ob slovesu v Ovalni pisarni še segla v roke, je bilo očitno, da je njuno sodelovanje na trhlih temeljih.
Čeprav je Musk ob pozivu nekaterih milijarderjev že namignil, da bi lahko »zakopal bojno sekiro«, so trenutni odnosi med obema vodilnima figurama skrajno napeti. Trump je nazadnje izjavil: »Ne moti me, da se je Elon obrnil proti meni, a bi to moral storiti že pred meseci.«
V prvih mesecih leta 2025 so delnice Tesle izgubile približno 30 % svoje vrednosti. FOTO: Spencer Platt Getty Images Via Afp
Medtem milijarder na X zvesto spodbuja javno razpravo – tudi z memi in anketo, v kateri je več kot 80 odstotkov glasovalcev podprlo idejo o ustanovitvi nove politične stranke.
Kakorkoli se bo saga nadaljevala, jasno je, da je sodelovanje med najmočnejšim politikom na svetu in najbogatejšim človekom trenutno v razsulu.
Politična vloga Muska sprožila padec Teslinih delnic in proteste
Vrednost delnic Tesle je začela upadati že pred javnim sporom med Elonom Muskom in predsednikom Donaldom Trumpom. Po Muskovem imenovanju za vodjo oddelka za vladno učinkovitost (DOGE) v začetku leta 2025 so se pojavili pomisleki glede njegove dvojne vloge kot vodje tehnološkega podjetja in vladnega uradnika.
Ti pomisleki so se odražali v padcu delnic Tesle, ki so v prvih mesecih leta 2025 izgubile približno 30 % svoje vrednosti.
Poleg tega so se po svetu začeli protesti proti Musku in Tesli, ki so vključevali pozive k bojkotu Teslinih izdelkov in delnic.
Ti dogodki so prispevali k nadaljnjemu padcu vrednosti delnic Tesle in zmanjšanju prodaje vozil, zlasti v Evropi, kjer je podjetje izgubilo tržni delež zaradi negativnega javnega mnenja in povečane konkurence.
