Muslimani v Albaniji prvič po dveh stoletjih niso več večina

Popis je pokazal, da je delež muslimanskega prebivalstva v Albaniji padel na 45,7 odstotka. Gre za zgodovinski padec, saj so muslimani prvič po več kot dveh stoletjih pod pragom polovice celotnega prebivalstva. V primerjavi s popisom iz leta 2011 se je število pripadnikov islama zmanjšalo za več kot 30 odstotkov.

Pomembno je omeniti, da se v popisu iz leta 2023 4,8 odstotka prebivalcev identificira kot bektaši – pripadniki heterodoksnega islamskega reda sufijskega izvora iz 13. stoletja. Čeprav izhajajo iz šiitsko-islamske tradicije, so v Albaniji obravnavani kot ločena verska skupnost, piše Index.

Vzpon drugih verskih skupnosti

Kristjani zdaj predstavljajo 15,6 odstotka prebivalstva. Od tega je 8,4 odstotka katolikov, 7,2 odstotka pa pripadnikov pravoslavne vere. Poleg tega je 13,8 odstotka vernikov, ki se ne identificirajo z nobeno specifično vero, medtem ko se 3,6 odstotka prebivalcev opredeljuje kot ateisti, povzema Index.

Gre za pomemben demografski premik, ki kaže na spremembo verske strukture v državi, kjer je ta več desetletij ostajala relativno nespremenjena.

Vzroki za spremembe: izseljevanje in demografski upad

Po poročanju portala Turkiye Today, ki ga povzema Index, je Albanija v zadnjem desetletju izgubila približno 15 odstotkov svojega prebivalstva. Ta upad je posledica množičnega izseljevanja in nizke rodnosti. Mladi v Albaniji se zaradi pomanjkanja perspektive vse pogosteje odločajo za iskanje boljših priložnosti v tujini.

Zgodovinsko ozadje: od katolištva do islama

Zgodovinsko gledano je bila Albanija sprva katoliška, z začetki, ki segajo v čas rimskih osvajanj. Islam se je v državi razširil šele v 15. stoletju z vdorom Osmanskega cesarstva. V zadnjih desetletjih pa se, tudi zaradi tesnih vezi z Grčijo, kjer dela veliko Albancev, ponovno krepi pravoslavno krščanstvo.

Na današnjo versko sliko močno vpliva tudi zgodovina 20. stoletja. Po drugi svetovni vojni je Albanija postala komunistična država, v kateri je bilo versko izražanje prepovedano skoraj 50 let – vse do demokratizacije po volitvah leta 1992.

Leta 1999 je zaradi Natovega bombardiranja Jugoslavije okoli pol milijona etničnih Albancev pribežalo s Kosova, kar je dodatno obremenilo že tako šibko albansko gospodarstvo. Čeprav je država v naslednjih letih beležila gospodarsko rast, še vedno sodi med najrevnejše države v Evropi zunaj nekdanjega sovjetskega bloka. Glavni razlogi so visoka brezposelnost in razširjena korupcija, ki odvrača tuje vlagatelje.

Turistični preporod ob naravnih lepotah

Kljub gospodarskim in demografskim izzivom se je Albanija v zadnjih letih uveljavila kot privlačna turistična destinacija. Nizke cene, osupljiva narava ter številni nacionalni parki in slapovi privabljajo vedno več obiskovalcev, tudi zaradi množičnih objav na družbenih omrežjih, kot je TikTok. Država je zaradi svoje slikovitosti in neodkritih biserov dobila celo vzdevek »evropski Maldivi«.