Na Slovaškem pešcem omejili hitrost. Tudi slovenski strokovnjak meni, da je ukrep nekoliko nenavaden

Na Slovaškem odmeva torkova odločitev tamkajšnjega parlamenta, po kateri bodo s 1. januarjem pri hitrosti hoje po mestnih pločnikih omejeni tudi pešci. Ti bodo lahko pešačili z največ 6 kilometri na uro. Poslanec vladne koalicije Ľubomír Vážny je to spremenjeno določbo v zakonu o cestnem prometu utemeljil z naraščajočim številom trkov med pešci in uporabniki električnih skuterjev, koles ali drugih prevoznih sredstev s pomožnim motorjem. Po njegovih besedah ​​je sprememba namenjena povečanju varnosti pešcev na pločnikih.

Tistim pešcem, ki bodo prekoračili hitrost, grozi globa v višini 50 evrov. Ob sprejetju te, za marsikoga nenavadne zakonske določbe, se mnogi Slovaki že držijo za glavo, na spletu pa se je eden od njih celo tako šalil: »Ali lahko prekoračim hitrost, če želim ujeti avtobus?« Tamkajšnje ministrstvo za notranje zadeve se s takšno ureditvijo sicer ni strinjalo. »Menimo, da je za povečanje varnosti pešcev bolj primerno prepovedati vožnjo električnih skuterjev in podobnih naprav po pločniku kot zahtevati, da se pešci držijo neke določene hitrosti.«

Za mnenje, ali bodo zaradi takšne omejitve pešci res bolj varni, smo vprašali Roberta Štabo, predsednika Zavoda Varna pot in Evropskega združenja žrtev prometnih nesreč FEVR. Pojasnil nam je, da ima vsaka država nedvomno svoje specifične izzive pri zagotavljanju večje prometne varnosti, zmanjševanju najhujših posledic in doseganju ciljev vizije nič, ki so zavezujoči za vse članice Evropske unije, a da je s strokovnega vidika tovrsten ukrep nekoliko nenavaden. In to predvsem zato, ker pešca, ki je na vrhu piramide ranljivih udeležencev v prometu, postavlja v podrejen položaj.

»Takšna ureditev mu v bistvu odvzema osnovni prostor gibanja in ga sili v delitev prostora z drugimi, hitrejšimi in potencialno nevarnejšimi oblikami mikromobilnosti. S tem se poruši prometna hierarhija moči in odgovornosti, ki temelji na načelu, da morajo močnejši in hitrejši (vozniki motornih vozil, koles, e-skirojev) prevzeti večjo odgovornost za varnost šibkejših,« meni Štaba. Dodaja, da takšna ureditev pešca postavlja v položaj, ko mora sam prilagajati vedenje in hitrost, kar pa da razvrednoti načelo sožitja in odgovorne delitve prostora. Takšen pristop je po Štabovih besedah tudi precej oddaljen od modelov, ki jih zagovarjajo predvsem skandinavske države.

»Čeprav nova omejitev hitrosti na Slovaškem velja tudi za rolkarje, kolesarje, voznike skuterjev in e-skirojev, ki lahko tam uporabljajo pločnike, je treba poudariti, da problem ni v hitrosti hoje pešcev, temveč v nejasno urejenem sobivanju različnih oblik mobilnosti na istih površinah. Ključ do večje varnosti ni v omejevanju gibanja pešcev, ampak v jasni ločitvi prometnih tokov, umiritvi hitrosti motornih vozil in uporabnikov mikromobilnosti ter v vzgoji in kulturi spoštovanja med vsemi udeleženci v prometu,« je sklenil Štaba.