
Galerija

Vojna med ZDA, Izraelom in Iranom je svetovne trge pahnila v nov šok. Cene nafte so v ponedeljek zjutraj prebile mejo 100 dolarjev za sodček prvič po letu 2022, med vlagatelji pa se širi strah, da bi lahko dolgotrajna blokada Hormuške ožine sprožila še hujši gospodarski pretres. Brent je poletel na 117,08 dolarja, ameriški WTI pa skoraj do 120 dolarjev za sodček.
Dogajanje na Bližnjem vzhodu je v nekaj dneh pretreslo energetske trge. Po poročanju tujih medijev je bilo v napadih zadetih najmanj pet energetskih objektov v Teheranu in njegovi okolici. V iranski prestolnici so se pojavili celo opisi »apokaliptičnih« prizorov, dodatno nervozo pa je sprožilo dejstvo, da je Hormuška ožina, ena ključnih svetovnih prometnih poti za nafto in utekočinjen plin, že teden dni praktično zaprta. Skozi to ožino sicer običajno potuje približno petina svetovne porabe nafte.
Prav zato so cene črnega zlata eksplodirale. Na ameriškem trgu je cena sodčka nafte zrasla za skoraj 29 odstotkov, medtem ko je severnomorska nafta Brent poskočila za več kot 26 odstotkov. Gre za enega najostrejših skokov v zadnjih letih in jasen znak, da trgi ne verjamejo v hitro umiritev razmer.
Težava ni le v vojni, ampak tudi v posledicah za oskrbo. Zaradi motenega izvoza skozi Hormuško ožino se nafta kopiči v skladiščih držav Bližnjega vzhoda. Irak je po navedbah Reutersovih virov močno zmanjšal proizvodnjo na južnih naftnih poljih, podobno je ukrepal Kuvajt, analitiki pa opozarjajo, da bi lahko kmalu sledili še Združeni arabski emirati in Savdska Arabija.
Obenem se je pretres že prelil na borze. Azijski delniški trgi so teden odprli v rdečem. Po poročanju AP je japonski Nikkei 225 močno zdrsnil, padli so tudi južnokorejski in drugi regionalni indeksi, ameriške terminske pogodbe pa so prav tako nakazovale negotovo odprtje Wall Streeta. Strah je jasen: dražja energija pomeni nov pritisk na inflacijo, višje stroške za podjetja in nevarnost ohlajanja svetovnega gospodarstva.
Katarski minister za energijo Saad al-Kaabi je po poročanju medijev opozoril, da bi lahko cena nafte v prihodnjih tednih dosegla celo 150 dolarjev za sodček, če tankerji ne bodo mogli znova pluti skozi Hormuško ožino. To pa ni več le energetska zgodba, temveč grožnja širšemu svetovnemu gospodarstvu.
Ameriški predsednik Donald Trump je sicer visok skok cen označil za kratkoročno ceno za »varnost in mir«, vendar trgi ostajajo nemirni. Vlagatelji namreč ne gledajo le političnih izjav, temveč predvsem dejstvo, da s svetovnega trga vsak dan izpade okoli 20 milijonov sodčkov nafte. In dokler bo tako, bo pritisk ostal silovit.