
Galerija

Če se bo vojna na Bližnjem vzhodu nadaljevala, bomo to lahko občutiti v svojih denarnicah. Iz zalivskih držav v Evropo prihajajo znatne količine goriva in plina, cene pa so že začele skakati. Takoj so se odzvali tudi naftni in plinski trgi.

Ob Ras Tanuri je tu še Al Ghawar, največje naftno polje na svetu. V zalivu je še vrsta velikih naftnih črpališč, katerih zaprtje bi lahko povzročilo hude motnje v preskrbi z energenti.
Podražitev nafte
Nafta se je zaradi strahu pred motnjami v oskrbi podražila za okoli pet odstotkov. K temu je prispevala novica o zaprtju Hormuške ožine, skozi katero poteka prevoz približno 20 odstotkov svetovne nafte po morju.
Za 159-litrski sod teksaške nafte, ki bo dobavljena aprila, je bilo treba na borzi v New Yorku popoldne po evropskem času odšteti 70,35 dolarja, kar je 3,33 dolarja več kot ob koncu petkovega trgovanja. V Londonu so se aprilske terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent podražile za 4,02 dolarja, na 76,90 dolarja.
Dekan Rudarsko-geološko-naftnega fakultete Vladislav Brkić je za dnevnik.hr pojasnil, da so po Venezueli največje rezerve nafte prav v Savdski Arabiji. V njeni soseščini je tudi Katar s svojimi zalogami plina. Njihov državni proizvajalec je po napadu na sosednjo Savdsko Arabijo začasno ustavil proizvodnjo utekočinjenega plina, zato so cene v Evropi poskočile za 50 odstotkov.
Tečaji delnic na pomembnejših borzah v Evropi so se v torek večinoma znižali, saj je napad ZDA in Izraela na Iran pretresel finančne trge po vsem svetu. Posledično se je podražila tudi nafta, tečaj evra pa je izgubil.
»Plinska skladišča, ki so prazna, je treba napolniti do prihodnje ogrevalne sezone. Zato sta katarski plin in LNG za Evropo pomembna. Približno 25 odstotkov proizvodnje plina prihaja prav iz Katarja,« je dejal Brkić.
Če se bosta kriza in rast cen energentov nadaljevala, strokovnjaki opozarjajo, da bi se to lahko prelilo v globalno inflacijo.
»Inflacija je nekaj, kar bi se lahko razplamtelo, v tem primeru bi prišlo s strani ponudbe, zaradi višjih cen energentov. V tem pogledu vsaj neposredna prihodnost ni ravno bleščeča,« pa je dodal ekonomski analitik Luka Brkić.
Poveljnik iranske revolucionarne garde general Sardar Džabari je na iranski televiziji sporočil, da je Hormuška ožina zaprta. Vsem ladjam, ki bi poskušale prečkati strateško pomembno ožino za svetovno trgovino z energenti, je zagrozil, da jih bodo iranske sile napadle.
Hormuška ožina med Omanom in Iranom povezuje Omanski zaliv na jugovzhodu in Perzijski zaliv na jugozahodu. To je edini izhod iz Perzijskega zaliva na odprto morje, skozenj pa gre okoli 20 odstotkov vse trgovine z nafto.
Članice Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC) Savdska Arabija, Iran, Združeni arabski emirati, Kuvajt in Irak, izvažajo večino svoje surove nafte skozi to ožino, predvsem v Azijo. Katar, eden največjih izvoznikov utekočinjenega zemeljskega plina na svetu, pa skozi Hormuško ožino pošilja skoraj ves svoj utekočinjeni zemeljski plin. Katar je v ponedeljek ustavil proizvodnjo utekočinjenega zemeljskega plina.
Cene zemeljskega plina v Evropi se zaradi vojne v Iranu še naprej krepijo. Ob začetku današnjega borznega trgovanja so se zvišale za več kot 33 odstotkov, zdaj pa beležijo okoli 25-odstotno rast. Okoli 10. ure po srednjeevropskem času so na vozlišču TTF na Nizozemskem s terminskimi pogodbami za dobavo v aprilu trgovali po 55,32 evra za megavatno uro (MWh) plina. V ponedeljek so cene poskočile za skoraj 40 odstotkov in dosegle največji skok od avgusta 2023. Katar, eden največjih izvoznikov utekočinjenega zemeljskega plina na svetu, je namreč v ponedeljek ustavil proizvodnjo utekočinjenega zemeljskega plina.