Najbolje varovana kitajska skrivnost

Ko je Ren Zhengfei leta 1983, ko je kitajska ljudska armada v sklopu obsežne reorganizacije zmanjšala svoje vrste za več kot pol milijona pripadnikov, zapustil vojsko, kjer je delal kot inženir, se je zaposlil v naftni družbi Shenzhen South Sea Oil Corporation. A z novo službo ni bil zadovoljen, zato je leta 1987 z le 21.000 juani (tedaj je bilo to dobrih 5600 dolarjev) v Shenzhenu ustanovil lastno podjetje, ki ga je poimenoval Huawei. Ime pomeni kitajski dosežek in se v mandarinščini, prevladujočem jeziku na Kitajskem, izgovori hua-uej, razširjena pa je tudi kantonska izgovorjava imena ua-uej; pri nas ime po navadi izgovorimo huavej.

Od relejev do telefonov

Huawei se je najprej ukvarjal z izdelavo relejev za analogne telefonske centrale. V tistem času je telekomunikacijska tehnologija na Kitajskem temeljila na uvozu iz tujine, Ren pa je hotel zgraditi domače podjetje, ki bi izdelovalo lastno opremo, kar mu je uspelo z vzvratnim inženiringom in lastnim razvojem. Do leta 1990 je imel Huawei v raziskavah in razvoju zaposlenih že 500 ljudi. Telefonske centrale so najprej gradili na lokalni ravni, predvsem na podeželju, nato pa so se – tudi s pomočjo Renovih dobrih odnosov z vojsko in komunistično partijo – začeli širiti na državno raven, se razširili v svet mobilnih omrežij in leta 1997 sklenili prvi čezmorski posel. Nakar so se le še širili.

Glavnina Huaweievega posla je še zdaj mrežna in telekomunikacijska oprema, pri čemer je leta 2012 prehitel Ericsson in postal največji dobavitelj telekomunikacijske opreme na svetu; njegovo opremo in storitve uporabljajo v fiksnih in mobilnih omrežjih v 170 državah sveta, kar polovica mobilnih omrežij LTE na svetu pa uporablja Huaweievo tehnologijo. Posli s telekomunikacijskimi operaterji zavzemajo šest desetin njegovega poslovanja, tretjino prodaja pametnih telefonov in drugih potrošniških naprav, sedem odstotkov pa poslovne storitve.

Čeprav ga telekomunikacijski operaterji dobro poznajo že vrsto let, pa se je med običajnimi zemljani njegovo ime začelo omenjati šele pred nekaj leti, ko je predstavil svoje prve pametne telefone. Pred tem je že več let izdeloval mobilnike za operaterje, a pri tem ni uporabljal imena lastne blagovne znamke. Zdaj je največji proizvajalec pametnih telefonov na Kitajskem in hkrati tretji na svetu: pred njim sta le še Samsung in Apple. Lani je prodal 108 milijonov mobilnikov, za letos pa si obeta kar 140 milijonov prodanih telefonov in 28 milijard dolarjev prihodkov (samo od prodaje mobilnikov).

Organizacija

Huawei je zasebno podjetje v lasti zaposlenih. Največji delež (1,4 odstotka) je v rokah ustanovitelja Rena Zhengfeia, preostali pa so porazdeljeni med približno 85.000 uslužbencev. Kakor zatrjujejo vodilni v podjetju, kitajska vlada v družbi nima deleža. Družba ima 176.000 zaposlenih na globalni ravni, od katerih jih 79.000 dela v raziskavah in razvoju, kamor družba vsako leto nameni več kot deset odstotkov prihodkov, po svetu pa ima že 16 razvojnih centrov.

Organizirana je malce drugače, kot smo vajeni pri velikih korporacijah, saj ima tri rotirajoče predsednike uprave, ki se menjavajo na pol leta. Edini stalni predsednik uprave je Ren Zhengfei, ki ga je ameriška revija Time že večkrat uvrstila na svoj seznam stotih najvplivnejših zemljanov. Precej skrivnostni Ren, ki je šele pred leti dal prvi intervju za zahodne medije, saj se nerad izpostavlja, je v domovini cenjen kot človek, ki je dokazal, da lahko Kitajska tekmuje z Zahodom v razvoju sodobne tehnologije, nekateri pa se ga bojijo zaradi njegovih zvez z vojsko in s partijo. V ZDA je šlo to tako daleč, da je odbor za obveščevalne dejavnosti v ameriškem kongresu Huawei razglasil za »nacionalno varnostno grožnjo«, češ da bi lahko njegova telekomunikacijska oprema služila vohunjenju. Naknadna preiskava, ki jo je sprožila Bela hiša, ni našla nikakršnih dokazov o domnevnem vohunjenju. Prav ti strahovi so glavni razlog, da se Huawei še vedno ni prebil na ameriški trg pametnih telefonov, kjer večino prodaje ustvarijo naročniška razmerja pri velikih mobilnih operaterjih. Se pa je leta 2014 iz tajnih dokumentov, ki jih je razkril nekdanji sodelavec ameriške nacionalne varnostne agencije NSA Edward Snowden, izvedelo, da NSA že od leta 2007 na skrivaj spremlja Huawei.

Prepoznavnost

V Evropi je Huawei v zadnjih letih dosegel 13-odstotni delež na trgu pametnih telefonov, pri čemer je v Španiji, Italiji, Poljski, Finski in Češki že presegel 20 odstotkov. Pri nas se številka giblje nekje okrog 16 odstotkov, pri čemer glavnino prodaje predstavljajo telefoni razreda do 300 evrov, slabo pa ne gre niti Huaweievemu še vedno aktualnemu paradnemu konju P9, ki ga je na jumbo plakatih na veliko oglaševala filmska zvezdnica Scarlett Johansson, po svetu pa tudi filmski Superman Henry Cavill.

Huawei je bil še pred kratkim zavit v tančico skrivnosti, saj se ni veliko oglaševal pa tudi njegovi šefi so bili precej zadržani do intervjujev in nastopanja v javnosti. V zadnjih letih se je to precej spremenilo, pri čemer so tudi Kitajci ugotovili, da se v prepoznavnost splača vlagati – in to kam drugam kot v šport, še posebno nogomet. Njihov najslavnejši ambasador je tako kar sam Lionel Messi, Huawei pa poleg tega podpira vrsto klubov po Evropi, Aziji in Južni Ameriki, septembra letos pa je postal uradni sponzor srbske nogometne reprezentance.