V azijskih državah v razvoju, kot so Indija, Indonezija in Filipini, se pravkar odvija ena največjih selitev narodov v zgodovini, piše hrvaški Jutarnji list. Na stotine milijonov ljudi se seli v mesta, a urbanizacija je šele na začetku. V Južni Aziji denimo v mestih živi le 35 odstotkov prebivalstva, medtem ko je ta delež v Severni Ameriki že 80-odstoten. Hitra rast metropol pa prinaša ogromne težave. Delhi, Džakarta in Manila se utapljajo v onesnaženju, prometnih zastojih in kriminalu, vendar največjo oviro za napredek predstavlja pomanjkanje dostojnih in cenovno dostopnih stanovanj. Rešitev tega problema ne bi le izboljšala življenja milijonov, temveč bi močno spodbudila gospodarstvo, saj bi prebivalci postali bolj produktivni.
Po podatkih organizacije Habitat for Humanity v Aziji živi več kot polovica od 1,1 milijarde ljudi, ki na svetu prebivajo v barakarskih naseljih (t. i. slumih). Azijska razvojna banka ocenjuje, da več kot 40 odstotkov mestnega prebivalstva v Aziji biva v neustreznih razmerah: v razpadajočih bivališčih brez elektrike in vode ali v prenatrpanih prostorih. Filipini ocenjujejo, da v njihovih mestih manjka 7 milijonov stanovanj, v Indoneziji 27 milijonov, v Indiji pa številke sežejo celo do 47 milijonov. Pomanjkanje kakovostne gradnje spremljajo astronomske cene tistih nekaj ustreznih nepremičnin, ki so na voljo. V Manili so stanovanja v povprečju 20-krat dražja od srednjega dohodka gospodinjstva. To je večji razmik kot v elitnih predelih Manhattna in po merilih stroke pomeni, da so formalna stanovanjska tržišča v azijskih velemestih v veliki večini povsem nedostopna.
Na tej letalski fotografiji so 26. marca 2026 vidni slumi in stanovanjske stavbe v bližini mednarodnega letališča Chhatrapati Shivaji Maharaj v Mumbaju. FOTO: Punit Paranjpe Afp
Resnična cena slabih bivališč
Slabe razmere neposredno škodujejo gospodarstvu. Raziskava v Indiji je pokazala, da bi revni prebivalci s podeželja raje zaslužili 35 odstotkov manj doma, kot pa prenašali nevzdržne pogoje v mestih. Poleg tega kakovostna stanovanja prinašajo jasne koristi:
-
Zdravje in delo: Ljudje v urejenih prostorih manj obolevajo in lažje delajo od doma.
-
Izobraževanje: Varna okolja otrokom omogočajo lažji dostop do šolanja in vztrajanje v sistemu.
-
Gospodarska rast: Preoblikovanje slumov v urejene soseske lahko lokalni BDP dvigne za 10 odstotkov, pričakovano življenjsko dobo pa za 4 odstotke.
V azijskih mestih gradnjo pogosto ovirajo togi predpisi. Omejitve višine stavb ali prepovedi stanovanjske gradnje v poslovnih conah naj bi preprečile prenatrpanost, a imajo pogosto nasproten učinek: ljudi silijo v nelegalna naselja. Ko je Mumbaj leta 2018 dovolil višjo gradnjo, je ponudba stanovanj poskočila za 58 odstotkov, cene pa so padle za četrtino. Investitorji se gradnji dostopnih stanovanj raje izogibajo, saj luksuzni projekti prinašajo večji dobiček. Tudi če se zgradi več enot, te pogosto pokupijo vlagatelji, ki nepremičnine pustijo prazne. Dodatno težavo predstavlja neurejen trg hipotek; ker veliko ljudi dela na črno, nimajo dostopa do kreditov.
Moški s kolesom v poplavljenem barakarskem naselju v Mumbaju v Indiji, 25. julija 2025. FOTO: Francis Mascarenhas Reuters
Čeprav si vlade želijo same graditi poceni stanovanja, jim za množično gradnjo primanjkuje denarja, zemljišč in administrativnih zmogljivosti. Pozitivne zgodbe, kot je preselitev prebivalcev barakarskih naselij v nove stolpnice v Delhiju, so redke in ne zadoščajo za milijonske potrebe. Strokovnjaki menijo, da bi morale države raje »usmerjati kot pa neposredno upravljati«. Rešitve vidijo v javno-zasebnih partnerstvih, kjer država pokrije del stroškov ali zagotovi zemljišča po nižjih cenah; davčnih spodbudah za investitorje, ki gradijo za nižji cenovni razred; pa tudi spodbujanju najema namesto zgolj lastništva, saj je za novo priseljene najem pogosto edina realna možnost za stabilen začetek. Kakovost bivanja je nekakšen »referendum za kuhinjsko mizo«, saj družine skozi vsakodnevne izkušnje ocenjujejo uspešnost oblasti. Vlade, ki bodo uspele rešiti stanovanjsko krizo, si bodo s tem zagotovile dolgotrajno in trdno podporo prebivalstva.
